Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Zelo kratka zgodba: Sanjske bukve

Objavil Rado, dne 26.08.2019

Običajno sem trdnega spanca, a tiste noči sem spal skoraj na pol buden.

Zdrznem se zaradi šuma in se povsem zbudim. Poslušam ves nastrojen, lasje se mi postavijo pokonci.  Skoraj sem že pomirjen, ko ponovno zaslišim hrup.  V sosednji sobi.  V tišini vstanem in se pritihotapim do vrat. Odločno vstopim, prižgem luč in zalotim mlad par, ki z baterijama sveti po predalih moje omare.  Punco uspem zgrabiti, poba mi jo pobriše skozi odprto okno.

Punca joče.  Takole rečem: “Če se zmeniva, ne bo prijave”.  V solzah mi prikima.  Trikrat zapored si jo  vzamem, tako kot si presneta tatica zasluži, vedno na ponižujoče  načine (moja percepcija) . Od zadaj, misionarski položaj in še nekako (ne vem kako se reče***) .  Punca se mi preda in vidno uživa.

Danes, zdaj buden, razmišljam, da bi jo v prihodnjih nočeh, še malo izsiljeval.

Kaj o tem pravijo sanjske bukve?

*** Zdaj sem se spomnil – analno!

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Zelo kratka zgodba: Sanjske bukve”

  1. Stric Marč pravi:

    Glej grešnika! Pa tako pošten je bil v pisani besedi. Greh se dela v mislih, besedah in dejanjih. Večina nas ostane le pri prvih dveh postavkah, časa pa nimamo več na pretek.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !