Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 10.01.2015

Obsojanje evtanazije je sprevrženo dejanje zahodne kulture

Objavil Rado dne 10.01.2015

Ista kultura, ki moralizira ob občasnih pojavih evtanazije, nima nobenih zadržkov, ko gre za odobravanje splava.

Ob primerih evtanazije imamo običajno opravka z življenjem, ki je že skoraj v celoti izgubilo svoj potencial. Z življenjem, ki se je izživelo in nima realnih možnosti za svojo revitalizacijo, niti nima nosilec tega življenja volje, niti želje za zgolj vegetiranje,

Na drugi stani, v primerih odobravanja prekinitve nosečnosti, imamo ves življenski potencial. Nerojeno dete nosi v sebi potencial življenja, trajajočega vsaj še 70, 80 let. Temu potencialu smo se zlahka odpovedali. V imenu pravice ženske, da sama odloča o rojstvu svojega otroka. Potencial nerojenega otroka ni tisti, ki odloča, ampak je torej mati.

Nasprotno, v primeru evtanazije želja trpečega človeka brez življenskih potencialov, človeka čigar edina usoda se kaže, kot eno samo trpljenje do neizogibne smrti, se ne upošteva. Isti ljudje, ki “ubijamo” nerojene zarodke, lažno moraliziramo ob tujem trpljenju in ob želji slehernika po koncu trpljenja.

Zdravniške in mnoge druge avtoritete, ki so zadnje dni v medijih izrekale lastno distanco do evtanazije, naj se malo zamislijo. In primerjajo s slednjim tudi svoj odnos do abortusov. Če že z vso znano tehnologijo, človeku ki je na neizogibni poti: spočetje, rojstvo, življenje, smrt, prišel pred svojo zadnjo postajo, temu istemu ne moremo zagotoviti dostojnega življenja, mu pustimo vsaj zadnje dostojanstvo. Pustimo mu njegovo zadnje odločanje. Pustimo mu biti človek.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Medsebojni odnosi, Pomembno | 2 komentarjev »