Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Ustavno sodišče lomi pravosodje

Objavil Rado, dne 12.12.2014

Tisto,
kar je Janez Janša napovedal februarja lani, se uresničuje.
Janšev projekt II. Republika se počasi a vendarle približuje. Česar Janez ni uspel skozi parlamentarno demokracijo je uspel s spretnim kadriranjem v Ustavno sodišče.

Prvi indic desne politične obarvanosti Ustavnega sodišča smo lahko že videli ob ustavnem odločanju o poimenovanju Titove ulice v Ljubljani. Takrat si je Ustavno sodišče vzelo pristojnost, ki je po ustavi nima. Namreč, da presoja politični ustroj tuje države. V sodbi je US okarakteriziralo Jugoslavijo kot totalitarno državo. Le katero Jugoslavijo je imela v mislih? Morda tisto, ki je z ustreznimi ustavnimi amandmaji trasirala pot v slovensko samostojnost? Je to značilnost totalitarizma?

Pri pogledu v zgodovino procesa Patria se spomnimo poteka le-tega. Najprej smo slišali zanj skozi odmevne procese na Finskem in v Avstriji. Tam je pravosodje učinkovito raziskovalo tok denarja, ki je tekel iz Finske, skozi Avstrijo in od tam, naprej v Slovenijo. A v Sloveniji proces ni in ni stekel. Bilo je obdobje Janševega premierstva in njegove službe niso in niso dovolile začetka preiskave.
Tožilka Barbara Brezigar je blokirala proces, kolikor je bilo v njeni moči, pri čemer ji je pomagalo tudi Matejevo ministrsvo, ki je za skoraj dve leti prikrivalo avstrijsko depešo s pomembnimi informacijami o aferi. To obdobje je bilo brez dvoma odlično za brisanje sledi. Po letu 2008 je proces vendarle stekel, a se je v letu 2012 zopet upočasnil zaradi Janševega premierstva. Najmočnejši položaj v državi je namreč premier izkoristil za brezsramno izmikanje sodnim pozivom.

Obsodilni sodbi okrožnega in višjega sodišča sodišča je sledilo popolno nespoštovanje sodne veje oblasti, ne le s strani obsojenca, ampak tudi s strani celotne njegove stranke. Celo parlament je bilo mesto v katerem so izkazovali nasprotovanje tej samostojnosti. Z zahtevami po opustitvi trajnega mandata sodnikom, so vršili pritisk nanje. Prava farsa je postalo Janševo služenje zaporne kazni. V najkrajšem možnem času so bile visokemu zaporniku dodeljene vse beneficije. Tudi internetni dostop skozi katerega je lahko permanentno provociral politično srenjo. Plačanci iz skupine 2014 so v tem času organizirano “rušili” pravosodje. Unikum je postal Janša, kot zapornik poslanec. Pahorjevo rokovanje z zapornikom v parlamentu je v tej luči prav vizionarsko. Očitno je predsednik Borut Pahor že takrat poznal scenarij osvoboditve Janše.

Ustavno sodišče RS je že s tem zadržanjem prestajanja kazni zadalo velik udarec državljanom Slovenije in pravosodju kot samostojni veji oblasti. In to prav v trenutku, ko je prav to pravosodje postalo, prvič v samostojni Sloveniji, učinkovito. Veliko tajkunov iz plenilskih zgodb je obsojenih in nekateri od teh so že za zapahi. V kolikor bo US Janšo dokončno oprostilo, bo nevarnost da pade pravosodje velika in realna. Pot do manjšinske desne vlade – po vzoru Benešove republike bo odprta.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov v “Ustavno sodišče lomi pravosodje”

  1. Stric Marč pravi:

    Tado, vse je v kadrih! TI je sedaj jasno, zakaj njegova izvolitev pomeni kadrovski cunami. Lustracija bi mu še globje omogočala prestreliti družbo s svojimi kadri. Kakorkoli, učenec je prerastel učitelje.

  2. lordwales pravi:

    Ne daj bože, da Janša še kdaj pride na čelo izvršne oblasti. Lustracija sodnikov sds ne bo uspela,
    ker so v opoziciji. Ves ta kraval pa je afen guncanje!

  3. Rado Rado pravi:

    “Kakorkoli, učenec je prerastel učitelje.”

    Stric Marč.
    Pomenljivo v zvezi s tem je dal, včasih Janševa desna roka, Miha Brejc.
    O Machiaveliju.
    Dejal je letos poleti: “Profesorji (Lukšič, Cerar, Brglez) ga imajo na knjižni polici, Janša ga pa ima v malem prstu”.

    Resnica je še pogosto bolj intrigantna, kot se večini zdi na prvi pogled.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !