Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Zmaga Pahorja je dokončna uveljavitev potrošništva, kot poglavitne družbene vrednote.

Objavil Rado, dne 3.12.2012

Pahor kot marketinški produkt.
Če parafraziramo Pučnika, ki je nekoč izjavil: “Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več”, lahko danes ugotovimo: “Kolektivizma ni več”, kajte le v kapitalizmu, s poudarjanjem individualizma, lahko ljudstvo reduciramo na neskončno število posameznikov, ki so z medijskim pranjem možganov, posamično dosti lažje obvladljivi. Kost za glodanje so potrošniški produkti, ki se nam dnevno ponujajo, kot glavna vrednota življenja. Pahorjeva zmaga, je zmaga prav te paradigme. “Forma je vse, vsebina ni pomembna”.

Negativna kampanja prinaša rezultate.
Specialna vojna zoper levico, vrednote NOB, ipd., ki jo je začel Janša pred volitvami leta 2004, ko je začel potencirati problem “izbrisanih”, ter jo nadaljeval čez ves Türkov mandat je prinesla rezultate. Falsifikacije dokumentov in ustavna obtožba zoper predsednika, prevzemanje medijev, orkestrirano produciranje in metanje blata na levico skozi virtualni svet, utišanje raziskovalnih novinarjev (Orožarska afera brez javnega odmeva) je prineslo ugoden rezultat Pahorju, kot dejanskemu kandidatu desnice.

Rekatolizacija države
Moč Vatikana se izkazuje skozi količino denarja, ki ga uspe speljati državi in tudi skozi davčno nedotakljivost. Pahor kot predsednik bo garant državnih simpatij do RKC, ki se bodo izkazovale skozi nemoten tok dotacij, morebiti celo skozi dostop katolištva v javno šolstvo. Navsezadnje si mora Pahor zaslužiti še doslej nerealizirani obisk pri papežu. Pahorjeva zmaga, je torej tudi zmaga RKC-ja in njenega vpliva na volitve.

Mediji in senzacionalizem.
Popolnoma nekritični mediji, še posebej televizijski, so iz predsedniške tekme naredili burko. Soočenja so predvsem bila priložnost, da so voditelji soočenj prišli do “svojih pet minut”. Cilj soočenj ni bil iskati boljšega predsednika, ampak iskanje boljšega čvekača, pri čemer so novinarji izdatno pozabljali Pahorjevo katastrofalno premiersko nesposobnost.

Pahorjeva zmaga, kot poraz levice.
Levica je močno poražena – o tem ni nobenega dvoma. Kaj je vplivalo na tolikšen poraz bo najbrž pokazala šele podrobna analiza. Vsekakor lahko rečemo, da je bil “neodstop” Jankovića ob njegovi aretaciji in preiskavi, izgubljena priložnost za samoočiščenje levice. S tolikšno hipoteko glavne podpornice dr. Türka, do uspeha levice pač ni moglo priti.

Zmaga Pahorja v luči dogajanj ljudstva(demonstracij)
Velika nevarnost obstaja, da pravkaršnje demonstracije ne bodo dosegle namena – vpliva na obstoječo nomenklaturo in na odpravo parazitstva elite. Rezultat volitev sam in vsebina včerajšnjega govora premierja Janše kažeta na možnost, da bodo protesti povsem preslišani. Krivdo za neperspektivno stanje v državi se nekritično pripisuje predvsem tki. “stari levici”. Če demonstracije ne bodo čimprej preoblikovane v gibanje z jasnimi, minimalnimi zahtevami, bodo od novega dvojca Janša/Pahor uspešno zmanipulirane in prezrte.

  • Share/Bookmark

36 odgovorov v “Zmaga Pahorja je dokončna uveljavitev potrošništva, kot poglavitne družbene vrednote.”

  1. Bojan D pravi:

    Časnik Il Corriere della Sera izpostavlja, da je zmagal socialno-demokratski kandidat, ki zagovarja stroge varčevalne ukrepe Angele Merkel in Janeza Janše. Poražen pa je bil liberalni kandidat, ki takim ukrepom nasprotuje. Članek poudarja tudi zelo nizko volilno udeležbo in dejstvo, da mnogi izražajo svoje nezadovoljstvo na ulicah.

  2. Rado Rado pravi:

    Tako nas vidijo tujci, Bojan.

    A v luči te ugotovitve obstaja razkorak med nezadovoljstvom naroda izraženim skozi demonstracije in med tistim kar so ljudje izglasovali na volitvah.
    Skratka ljudje so glasovali za tisto, česar ne marajo.
    Totalna zmeda!

  3. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    Posebno analizo za poraz levice potrebuješ???? Če so potrebne posebne analize, potem za levico tudi v bodoče še dolgo pri nas ni nobenega upanja več, ker bi to pomenilo, da je levica totalno zabita, poleg tega, da je popolnoma pozabila, kaj je sploh njeno poslanstvo. Po kapitalistični in klientelistični figuri politične amaterske z dobrimi vezami Katarine Kresal, so na levico v dvajsetih letih uspeli porinit še Jankovića, mutacijo med kapitalistom na slovenski družinsko-politikantsko kampanjski način in socialistom iz prejšnjega stoletja, kar po logiki stvari daje rezultat, kakršnega dajejo v vseh aferah in sumih korupcije. Nekoga, ki sam ne bi plačeval davkov in se mu zdi Ciper krasna dežela, bi pa zvišal ddv plebsu. Itd. Na koncu ostane z neko programsko relativno ustrezno formo samo še SD, ki jo pa še vedno pri življenju in vzponih drži pokonci le Pahor, ki se je sicer z vrha stranke in parlamentarne politike poslovil. Lukšič lahko samo gleda. In vse, kar imajo, je, da se oni prodajajo kot stranka nove levice. Pa saj to je smešno. Desnica teh problemov nima. Oni so svojega velikega vodjo s tipičnimi postulati desnice, kakršna je tdui sicer po Evropi in v ZDA, podprli ob osamosvojitvi, pri tem so poskrbeli, da imajo katoliško bolj naravnani še eno svojo stranko, v zadnjem času pa so sproducirali celo še eno bolj sredinsko DL, ki se ideološko nagiba bolj v levo, kar se tiče gospodarstva pa v desno, in s sabo so potegnili nekaj takoimenovanih mladoekonomistov. Potem je tu še SLS za bolj ruralne probleme v eksplicitnejši obravnavi. Kaj je pa levica medtem v vseh teh letih počela, da ni uspela sproducirat niti ene uspešne res sodobne stranke in je sama celo demolirala in zatirala osnovno poslanstvo z nekimi kapitalističnimi obrazi v svojih vrstah, ki so poleg vsega še obteženi s smradom korupcije in klientelizma. In ob tem naj bi levica zdaj šele začela z analizami, kaj neki je narobe. Pa saj to je za od smeha počit. Bolje bi bilo, da bi se vpršaali, kaj neki je prav. Bi bilo manj zamudno.

  4. Rado Rado pravi:

    No Simona,
    levica ti bo najbrž hvaležna. Analizo volilnega poraza, za katero sem zapisal, da je umanjkala zdaj – po tvoji zaslugi imamo.

    Ti pa očitam dvoje.
    - Le čemu si morala zopet omenjati Kresalovo? Ženska je odstopila že pred več kot enim letom. Le kaj ima ona s Türkovim porazom? Racionalnega razloga za tvoje posredovanje torej ni. Vse kaže, da gre za nekaj patološkega. Morda ljubosumje?

    - Ni mi tudi jasno, kakšno kvaliteto (poleg njegove lepote seveda, zarade katere ste ženske mehke) vidiš pri Pahorju? Da te ni napadel amebin sindrom? Si pozabila kakšne je sral v času svojega premierstva?
    In da je človek kompromisov, ta pravi za ta čas?! Ljubi bog. Naštej mi vsaj en kompromis.
    Nobenega kompromisa ni. Vse kar je, je da poriva svojo paradigmo proti desni.

  5. David pravi:

    Kakšno levico ti to misliš? To si mislil te smrade, ki jih podpirate privilegiranci, ki vam je šlo dobro že v prejšnjem sistemu? Ki ste že prej in tudi sedaj prejemate od družbe več, kot si zaslužite? Tu se namreč skriva ves manjko, da so danes že otroci lačni. Otroci tistih, ki so tudi danes še vedno tiho in trpijo, bunijo se pa v glavnem tisti, ki imajo še vsega kolikor toliko polne riti. Tudi za bunit se moraš imeti namreč v Sloveniji neko moč. Prava pizdarija se bo začela, ko bo obupancev nastalo za prelomno kritično točko. Ko se bo ta točka zgodila, takrat pa ne bo več povratka. Takrat se Zoki ne bo več sprehajal od mestne hiše do prešerca.

  6. David pravi:

    še to moram dodati: če lukšič misli, da bo izkoristil priliko in se nastavil SD in sebe za rešitelja, se je ornk zajebal.

  7. Dolfe pravi:

    Živel Kapitalizem. Dol s socializmom.

  8. Bimbo pravi:

    Rado, srečo imam, da me je prehitela Simona in mi prihranila marsikaj. Zato samo malo repliciram.

    Nekoč vega potem pa le še komet Kresalova je bila eklatanten primer dvoličnosti neke kao liberalne kao levice. Pod pozitivno odejo reševanja problematike izbrisanih je dopustila ali spodbudila RAMifikacijo elitnega dela MNZ, “varčevalno” reorganizacijo policije in javno obešanje virtualnega spodnjega perila. S Türkom jo veže to, da je za njima ostalo malo oprijemljivega dobrega, vtis dignitete (po mnenju nekaterih arogantnosti) nastopov ter vrsta nerazjasnjenih dvomov in senc.

    Ja, Pahor je tip, ki je za ohranitev mesta pod žarometi pripravljen delati in narediti vse, tudi čistiti čevlje. Na prvi pogled je to politično prazno početje, lahko pa kot njegovo sporočilo razbereš, da brez dela ni jela. Kakšno sporočilo je v kampanji ponujal veteran svetovljan Türk? Človek, ki je v tekmo vstopil z nekaj hipotekami, a tudi s kapitalom predsednika, ki je bil žrtev niza diskvalifikacij s ponarejanjem listin, ki je imel še vedno nekaj avreole OZN?

    Nikakršno! Starotovarišijsko, prazno-deklarativno, puhlo-frigidno… Kot zadnji bedak je sprejel politično botrstvo kompromitiranega župana in vodje najmočnejše parlamentarne stranke (ki v parlament noče, ker on hoče biti car ali nič) in se kazal na njegovih pasjih procesijah odpiranja mostov in hkratnega zapiranja gradbenikov. Kot zadnji bedak je malo pred volitvami odlikoval svojega podpornika Gustinčiča, čeprav bi bilo edino spodobno, da bi to storil prej (na primer ob njegovi 90-letnici) ali potem. Kot zadnji bedak se je čisto v nasprotju s svojo (javno gojeno) podobo dignitete spustil v podganjo dirko vsakodnevnih predvolilnih zasliševanj. Kljub temu, da je kot predsednik države imel pravico in dolžnost, da čast te funkcije brani tudi tako, da javno in jasno potegne meje spodobnosti v številu in obliki teh “soočenj”. Kot zadnji bedak je dopustil, da mu neka blond komercialna TV-koza v obraz bevska, kako je vse zapravil, in jo mora poučevati o razliki med zapraviti in porabiti – njemu, neposredno izvoljenemu predsedniku države!!!

    Takrat bi predsednik republike dr. Türk moral vljudno zapustiti gnidasti studio in pika. S tem bi dal vsem vedeti, da za njegovimi blagimi besedami in medeno-kislimi nasmeški stoji nekaj konkretnega. A ne, namesto tega je Danilo Türk pokazal, da je za ohranitev položaja pripravljen požreti marsikaj. Da torej velja enačba Türk = Pahor, ki se od enačbe Pahor = Türk razlikuje samo po pročelju. O pročeljih pa vemo nekaj malega že vsaj od Potemkina naprej.

    In ko to Türkovo nenadno upogljivost postavim ob bok njegovemu skrajno odločnemu nastopu ob nekem dnevu žena, prav tako pred TV kamerami, vidim podobo imperialne dvoličnosti, ki jo je dodatno izostrilo še njegovo spremstvo. Eto, toliko o edinem predsedniškem kandidatu, ki je imel letos vsaj v izhodiščih nekaj izgledov, da dobi moj glas. Imel in zapravil!

    Še o Pahorju: res ga je v vladi sral, a so mu pri tem zelo močno pomagali Kresalka, Golobič, Erjavec & Co. V bistvu ga je Pahor najbolj sral s tem, da je nastopal kot kakšen predsednik države in komaj kaj delal kot predsednik vlade. Bil je predvsem portparol, zato ga ni sral kaj dosti bolj od Janše in njegovih v obdobju 2004-2008, pa so ti zdaj (z neuničljivim klovnom Erjavcem vred) spet na oblasti. Hudo so ga srali tudi kvazi sindikati, pa sta Semolič in Štrukelj še vedno v sedlu in spet v državnem svetu. Prav vse našteto kaže vso bedo te zahojene zahodno-balkanske in južno-evropske plemenske skupnosti, ki pospešeno drsi za sto let nazaj v ne ravno slavno preteklost.

    Še o kompromisih: res jih ni videti, a edino Pahor nam je s svojim potujočim Monty Pahor cirkusom to dal jasno vedeti. Namreč, da smo v dreku in ga bomo morali žreti in da nimamo nič od tega, če se medsebojno tlačimo vanj, ker ga ne bo nič manj, le gladina v greznici se bo še dvignila. V vseh primerih davkoplačevalci ostajamo tisti, ki ta voz vlečemo naprej in bomo zato tudi prvi trčili v zid ali padli v prepad. In morda je delček tistega dela naroda, ki še hodi volit, zdaj mnenja, da na vozu raje vleče dva vitka sadista – enega lepega in enega plešastega – kot pa zajetno in opito tovarišijo, ki med kolcanjem nenehno recitira nerazumljive verze iz neke rdečkaste knjižice.

  9. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Rado:

    Kresalovo med drugim omenjam ravno zato, ker se mi zdi tragikomično opletanje s pozabo v zvezi s Pahorjem, pri čemer je očitno tendenca ravno v tem, da se pozablja. Ko gre za Pahorja bi morali imet noro dolg spomin, ampak samo tak, kakršnega želijo današnji podporniki Türka, ki so hkrati podporniki Jankovića, a ne. Ko gre za Kresalovo ali Jankovića pa zato ni treba imet dolgega spomina. Jok, brate.

    Kresalovo omenjam zato, ker je bila del koalicije in zdraharstva, ko je Pahor vladal. Zato, ker bi ti, ki danes očitajo Pahroju, da je sesul levico, morali bit tiho, saj je bila ključna napaka Pahorja ravno v tem, da ni hotel sesut leve koalicije, ampak je več kot očitno do konca toleriral zdraharstva in bedo ravno zato, da kakšna stranka ne bi odstopila. Zato tudi ni sprejel odstopa KK. Tudi Svetlika, ki je bil slab pogajalec in predstavnik reform, se ni upal znebit, saj bi potem reforme padle še prej. Propad levice je bil pa neizbežen na tak način. Želeli smo si torej lahko le, da bi kvečjemu LDS obrnila ploščo, osnovno poanto svoje vizije in s tem na čelo postavila novega predsednika. Vendar bi seveda oni s svojimi apetiti raje odstopili. Potem je to storila stranka Zares. Pri čemer je bil pa hajp proto Golobiču, spet s strani teh istih navijaških pamfletarjev po medijih, občutno nadpovprečno stampetadrski zaradi Golobičevega zavajanja novinarja, čeprav z vidika možne korupcije ni bilo nič narobe. Ampak ti kritiki Pahorja so po vsem tem hoteli na levico spravit Jankovića!!! Kar je pa zajebavanje v glavo. Zakaj, sem že pojasnila. Iz tega lahko sklepam, da so uničevalci levice ravno ti javnomnenjski hujskarji in aktivni državljani v podopi starih politikantov, ki to očitajo Pahorju! Pahor kot politik in predstavnik SD ni bil nikoli problematičen, ampak še danes SD drži zavidljivo pokonci, SD pa ostaja edina stranka z levim imidžem. Problematični so politiki iz ostalih levih strank, pri čemer je najbolj problematičen zdaj Janković s PS, ki naj bi prišel kot rešitelj namesto Pahorja. Takim bebcem, ki ne razumejo, kakšen bi moral bit sodoben obraz levice, in kar koli očitajo Pahorju, se lahko samo režiš v ksiht, če se jih že znebit ne moreš. Ne morejo uničevalci levice s svojim antijanšizmom Pahorju očitat česar koli. To lahko počnem jaz in meni podobni. Ti bebci mislijo, da je lahko Janša dober izgovor zato, da oni podpirajo politikante, ki so še slabši in s tem uničujejo levico. Začelo se je pa točno z modelom KK na čelu nekoč največje leve stranke. Tako so razumeli preobrazbo. Narobe so razumeli. In ob tem naj se jaz razburjam nad Pahorjem??? Ne bi rekla. Ker nimam amnezije.

    V dvajsetih letih ves cvet leve kvaziintelektualne, medijske in politikantske kvazielite niso uspeli sproducirat ene močne in dostojanstvene osebnosti, ki bi imela svežo energijo, sodoben lev program in temu primeren imidž. le tak bi namreč lahko pariral tudi Janši in revitaliziral levico. Desnica se revitalizirala je. Glede na svojo ciljno publiko in ideologijo seveda. Levičarjem so pa na propadlo levo sceno porinili še eno slabo verzijo desničarja. Desničarja s socialističnim nasmeškom. Saj nisem debil.

    In kaj ima KK s Türkovim porazom? Precej. Če ne bi LDS z njo na čelu sesuvala levice, bi bila ta morda danes še udobno na oblasti. Janković bi ostal vsaj samo na MOL-u in Türk se ne bi pokazal v vsej razsežnosti svojih slabosti, saj ga ne bi podpiral Janković, ampak še vedno SD, kot pred petimi leti. Pahor pa bi zaenkrat še ostajal predsednik vlade in predsedniško funkcijo naskakoval kdaj kasneje v prihodnosti. Na primer. To, kar se je dogajalo ob zdajšnjih predsedniških volitvah je pač posledica preteklosti. Ta preteklost se je pa v ključnem momentu začela s spremembami na levici, kar se tiče postavitve strank in novih šefov, ki pač ni bila sprememba v tistem, v čemer bi morala bit.

    Vse to pa v bistvu ne pišem tebi, ampak pišem tako za hipotetične bralce. Ker na tvoj gostilniški nivo z nekimi ljubosumji in podobnimi oslarijami se sploh ne znam in nočem spustit. Lahko odgovorim le na kratko kot kakšnemu otroku. Ne, nisem ljubosumna, ker je KK propadla političarka in še manj sem ljubosumna na njenega partnerja. Ne bi se sufala zanj in menim, da KK kakšnih posebnih problemov s tekmicami ali ljubosumnimi ženskami nima. No, vsaj upam.

    Pahor pa ima precej kvalitet. Že po razpadanju Jugoslavije se je znal najbolj hitro obrnit v smer revitalizacije. In tudi takrat ga je napadalo in zasmehovalo staro jedro. To jedro, ki nam še danes dela samo sranje, če se še uspejo oglasit iz podpodja. Prevzel je stranko in jo s tem rešil bodočega propada po vzorcu LDS. Ja, ker je bil še takrat dovolj konsenzualen, da je bil sposoben zagledat tudi vsebinske prednosti, ki so bile sicer idejno bolj z drugega ideološkega pola. Nikoli ni bil verski fanatik, kar mu je šlo na roko, da je lahko uporabljal več pameti od tistih patoloških fanatikov, ki so v njem videli bebca, ker so bili samo bebci. Pa Barbiko so videli. V resnici so si jo sami želeli, ker so bili sami na tem nivoju, kar so dokazali, ko se je pojavila na političnem parketu – Katarina Kresal. To je bila barbika. Ne pa Pahor. Bil je dostojem predsednik DZ, EU poslanec in slab premier, ker je hotel za vsako ceno obdržat levo kolaicijo v razsulu in v takih neznosnih okoliščinah spravit še premierno reforme skozi. Z reformami so težave še vedno in zdajšnja vlada uživa še nižjo podporo, kot jo je Pahorjeva.

    Zato se je Pahor pobral in lahko postal predsednik. Ker se je Türk pokazal le kot podaljšana roka sesuvanja levice. In ker je itak popolnoma nekonsistenten in populističen. Počel bi kar koli v svojo korist, le da ni dovolj brihten, da bi koristi sploh znal razbrat. Türk je najprej itak poskušal politično kariero gradit v SDS. Toliko o spominu. Pa mu tam ni šlo. Kot predsednik ni naredil nikoli ničesar omembe vrednega, smao trudi se je pihat v rog s tistimi, pri katerih je videl korist za podporo svojemu položaju. Naj pove kaj o poskusih kariere v SDS, pa o tem, zakaj ni uspel kot generalni sekretar OZN, niti ohranit pozicijo pomočnika. Kako je bil Kofi Anan kaj zadovoljen z njegovim delom. In zdaj pa sprejema podporo Jankovića?!!! Blazno socialen in pošten politik. Res. Türk je lutka, ne pa politik. Pahor je bil vedno vsaj dosleden in jasen, kam moli taco in zakaj. Je pač sredinski politik. Politika s socialnim predznakom je pa crknila, ker so jo iztrebili lebičarji, ki se izdajajo za levičarje, pa to niso! Problem SD je pa trenutno v tem, da nimajo predsednika. Lukšiča namreč ni.

  10. Maj pravi:

    Ravno nasprotno.

    Türk je zagovornik kapitalistov, Pahor je pa zagovornik malih preprostih ljudi, ki jim je v svojem mandatu minimalno plačo dvignil za skoraj polovico, nagrade lopovskim managerjem pa obdavčil 90% in je tudi zato moral leteti z oblasti.

    Da ima pa cerkev izjemno priviligiran položaj glede na ostale firme pa ni kriv predsednik države ampak je krivda državnega zbora, ki ne sprejme zakona, ki bi dejansko ločil državo od cerkve, ter cerkev izenačil z ostalimi podjetji ali društvi…

  11. Stric Marč pravi:

    Zakaj levica ni levica, sem podrobno opredelil na svojem blogu Prebliski. Morda pa so zametki nove levice gibanja, ki se bojujejo proti kapitalu, stranke, ki so za kolektivno lastnino ( internetno), skupine, ki vodijo in usmerjajo slovenske nemire in demonstarcije. Morda jih levi intelektualci in komentatorji ( kamor se siliva tudi z Radom) še neprepoznajo, saj niso organizirane po nam razumljivemu principu?

  12. Olna pravi:

    Stric Marč, samo tvoj komentar – in delno Radove misli – ima nekaj soli. Mlatiti po tistih, ki mu ne pašejo, je lahko in zna vsak, ki ima pet minut časa.

  13. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Stric Marč:

    Ja, o tem, predvsem o denacionalizaciji sem tudi sama že pisala. Tudi v naslednjem zapisu. Kar se lustracij tiče, niso bili glasno proti le levičarji, ampak tudi desničarji, le bolj potiho. Zato so pa pristali. Ker je bilo tudi v vrstah Demosa veliko takšnih, ki se jih pred še tako milo lustracijo ne bi dalo obvarovat. Ustvao sta pisala skupaj Bučar in Jambrek, ki je eden izmed tistih, ki bi ga bilo težko obvarovat in mu kasneje še težje omogočit privat fakulteto, a ne. Pakt je bil obojestransko pozdravljen, saj Demos tudi ni sklepal, da bo tako kratek čas na oblasti, neformalne lustracije po osebnem okusu in na kakršen koli način je pa sploh krasno izvajat. Izgovor je vedno kot na dlani. Da lustracij nikoli ni bilo, vladat se pa ne da brez operativne oblasti. In v bistvu ni, da ne vemo, za kaj gre in kako je šlo. Kaj je stara levica, kaj se je dogajalo v tranziciji, kako, kaj in zakaj se je odvijala privatizacija z vsem klientelizmom v paketu.

    Bistvo Radovega zapisa je v tem, da se vsega tega in kasnejše navidezne prelomnice, ki se sploh zgodila ni, bojda ne bi smeli spomnit, bi se morali pa spomnit, kako prekleto slab predsednik vlade je bil Pahor in pozdravit gnilo jedro levice še za nadaljnjih 20 let. Izgovor: Zaradi Janeza Janše. Da se mu upremo. Kar je seveda absurd in hinavščina. Edino upor oziroma protiutež na način prave levice in temu primernih liderjev sodobnega kova bi bila lahko učoinkovita in koristna. V tem je poanta.

    In nobenih organiziranih skupin po nam nerazumljivem principu ni!!! V tem je problem. Vse priloženo je sprožilo tudi globok kulturni molk, ki ni niti sproduciral niti podprl nobenega posameznika, kaj šele organizirane skupine, ki bi ta obroč prebila v zadnjih dvajsetih letih. Razlog je tudi v klientelizmu v malem med nižje, a še vedno pomembno rangiranim plebsom. Kar se je dogajalo pri glavi, se je širilo v mentaliteti in principih delovanja tudi po piramidi navzdol. Le da se je negativna selekcija izvajala za drobiž, tudi samo za službo, ki se dobi prej v gostilni kot prek razpisa, ki ne bi bil lažen, ali na kakšen drug objektiven način. Tako je šla produktivnost Slovenije v franže. Bralna pismenost pa že prej. Obstajajo organizirane skupine, kolikor jih hočeš, ki s skupnimi močmi skrbijo za svoje riti, nikakor pa ne skupine z vizijo in motivacijo v obče dobro, kaj šele, da v smer prevzema političnega prostora. Saj se ve, da je preboj skozi aktualno omrežje nemogoč. Pač nikamor ne prideš. Bitka za drobtine pa je vplivala na pasivnost pri mreženju v smer, ki jo omenjaš. Zato ne obstaja. Te demonstracije bi s časom, če bi se organoizirale, lahko morda! vzpostavile kaj podobnega. In takrat bi prekleto prepoznali in bi bil razumljiv njihov princip, saj to je v bistvu ključen smoter vsake takšne skupine, sicer je omembe nevredna. Zaenkrat se je pa zgodil le poskus, pod mentorstvom Kurnika. Ki pa se je zaradi določenih razlogov končal s taborjenjem pred borzo in umikom pred slabim vremenom. Takrat se je marsikaj pokazalo. Kaj manjka in zakaj. Kaj lahko prodre in kaj ne.

    Samo za mimogrede ob tvojem zadnjem zapisu … Ni šlo za gospo Širco, ampak Šircelj. Širca je bila ministrica za kulturo v Pahorjevi vladi.

    @Olna:

    A si malo zaspana? Kaj neki ima pa zapis Marča veze z Radovim tekstkom, ki vedno samo propagira in zastopa takoimenovano staro levico brez kakšne argumentacije?!!

    In zakaj si vzet pet sekund časa zgolj za anonimen navijaški komentar brez replik, kaj šele argumentov, ki povrhu vsega še smiseln ni. Zgolj zaradi mlatenja ali salutiranja tistemu, kar pač nekomu paše? Se strinjam. Nič lažjega in povsem brez smisla.

  14. Rado Rado pravi:

    Dobil sem nepričakovano podporo (in to podporo z odličnimi referencami) pri svojih stališčih – Tomaž Mastnak v današnjem Dnevniku:
    http://www.dnevnik.si/mnenja/kolumne/kaj-je-narobe-z-ljudstvom

  15. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Rado:

    Zelo sramotna kolumna, ampak povsem pričakovana z vidika ideološke blaznosti, ki ne zavaruje pred neumnostmi tudi sicer lahko pametne in razgledane ljudi, če to hočejo bit. Ideološki ali religiozni opij deluje podobno kot zaljubljenost z vso slepo vero in nerazumnimi dejanji v paketu.

    Sicer sem pa nekoč že napisala, da kadar preberemo v kakšnem zapisu stavek, ki opredeljuje, da je nekdo nekaj naredil, ampak se pojasnilo začne in glasi le z “nekako je”, lahko kar nehamo brat. Oseba, ki ji namreč prioriteto pomeni resnica, vsebina in objektivna poanta, se nikoli ne bo zadovoljila, da je nekaj “nekako” zgodilo, ampak jo bo najbolj zanimal ravno odgovor ali vsak mišljenje, zakaj se je tako zgodilo. Če osebe to ne zanima, pomeni, da daje prioriteto zlorabi nekega rezultata za svoje blodnje, pri čemer ji ignoranca do ključnih odgovorov na vpašanje, zakaj, služi kot edini enostaven izhod iz krize objektovnega mnenja.

    Seveda je pa celoten tekst ironično hecen, ker hkrati ob silnem poniževanju Pahorja kot popolnega diletanta, le temu pripisuje kolosalne zasluge propad levice in grozo, ki sledi Sloveniji. Nevrjetno spretnost, da se je znebil konkurence na levi, čeprav mu ne pripisuje nobene sposobnosti, kaj šele spretnosti. Trdi, da je njegova poanta le v tem, da se kaže, v isti sapi pa ga krivi za vse dogodke, ki mu niso ljubi. Če bi hotel namreč prepričat, kako nesposoben, neumen in zgolj pozerski je Pahor, bi moral namenit dozo enake kritike in jo pojasnit tudi tistim, ki naj bi zaradi njega skrahirali – torej tako stranko SD, ki mu je “nasedla”, kot ostale stranke, ki so že pokojne ali neuspešne v svojih ciljih. Da ne omenjam javnomnenjskih gurujev, ki so očitno k temu stanju pripomogli, ker so tako neprepričljivi ali pa še bolj butasti in nesposobni. Nekaj mora bit. Ampak na takšne detajle ne more bit pozoren in preprečit, da bi se osmešil, tisti, ki vidi le enoumen aktivističen cilj pred seboj. Da domnevno brani ideološko trdnjavo. Seveda je jasno že itak, da stvari nikoli niso tako črno bele, kot jih vidi verski fanatik.

    Podoben faux pas se je zgodil na primer Pučkovi. Ona solidarizira s protesti proti koruptivni in škodljivi politiki ne glede na ideološko bazo, ampak … ti šment … ker je v istem časopisu kot “zadolžena” za propagando določene ideologije in se tudi ona čuti dolžno spisat pljuvaški komentar na Pahorja, ki velja za izdajalca levice zaradi “pečanja” z Janšo, Pahorju očita, ker je bojda odgovoren za preprečitev “alternative”, da bi prišel Janković na oblast. Glb!!! Pa saj to je smešno otročje. Kam gre pamet, ko je človek pijan od vere, je neverjetno. Še malo pa bodo neonacisti pri nas protestirali proti nacizmu, hkrati pa bodo s panoji podpore salutirali Hitlerju. Hmmm … saj baje, da se nekaj takšnega bojda že dogaja. Vsaj nekaterim medijem se zdi logično in tako opisujejo dogajanje.

  16. Rado Rado pravi:

    Torej nisem sam (med ideološkimi blazneži). Miheljak, Mastnak, Vidmar in jaz. Priznam, te družbe se prav nič ne sramujem.
    Moj diskrecijski izbor: Peterle, Janša, Pahor. Trije politiki, ki so Sloveniji naredili več slabega, kot dobrega (sem bi pasal tudi Rupel, a ni v istem rangu).

  17. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Rada:

    Ja, Miheljak in Vidmar sta pa sploh tipična politikantska pristranska populistična navijača. To že vrabci leta in leta čivkajo. A ne slišiš?

    Ali se te družbe sramuješ ali ne, je tvoja stvar. Irelevantno. Definitivno je pa otročje in neresno. Vidmar in Miheljak namreč dobivata plačevano za svoje pamflete, ti pa ne. Ti bi pa rad imel družbo. Se čutil pripadnega. Navijal, vreščal. Te iste simptome kažejo in doživljajo tudi mladi naciskini na primer. V bistvu stvari sploh ne gre toliko za ideologijo, kot za mladce, ki čutijo nadpovprečno potrebo, da so del neke skupine z jasnim ciljem, ki daje očutek varnosti in moči. Tisti, ki se iz te frustre kasneje kdaj izkopljejo, pozabijo na ideologijo kot na lanski sneg in se preteklosti celo sramujejo. Res. Veliko težje je tem populistom, ki so vzdrževani s strani medijev in konstantno podpirani, tako s trepljanji, pohvalami, kot s honorarji. Te se iz te droge intelektualne sramote in poraza dostojanstva ne izkopljejo ponavadi nikoli.

  18. Olna pravi:

    V predzadnji Mladini (če računam tudi današnjo) je bilo objavljeno pismo podpore dr. Tuerku, ki ga je podpisala skupina znanih Slovencev, ki se – zame – bere kot kdo je kdo v slovenski intelektualni eliti. Btw, hvala bogu so med njimi takšni, s katerimi se kdaj nisem strinjala ali se še vedno ne, to me tolaži, ker pomeni, da nisem kakšen prehud ekstremist ali izključevalec drugače mislečih.

    Izhajam iz domneve, da pri večini njih ne gre (zgolj) za podporo dr. Tuerku in tudi ne za proti-pahorjevce, temveč stojijo za nekimi vrednotami, ki jih v tem primeru (bolj ali sploh) pooseblja dr. Tuerk. No, če smem pripomniti – ko ta imena preberem, mi jih pride na misel zelo malo, ki bi jih bilo v Sloveniji – na tem nivoju – sploh še mogoče dodati.

    Rade, kopiram seznam imen, lahko seveda zbrišeš, če se ti zdi neprimerno, da jih “objavljaš”.

    Badovinac Zdenka, Cerar Zdenka, Dolar Mladen, Čačinovič Vogrinčič Gabi, Čok Lucija, Golob Robert, Hribar Spomenka, Jogan Maca, Jovanović Dušan, Juhart Miha, Kalin Tomaž, Kmecl Matjaž, Kocijančič Andreja, Kristan Ivan, Košir Manca, Lešnjak Gojmir Gojc, Luthar Oto, Makuc Zdenka, Miheljak Vlado, Partljič Tone, Pavliha Marko, Pejovnik Stane, Pirjevec Jože, Plut Dušan, Potočnik Vika, Purg Danica, Rebolj Danijel, Repe Božo, Rozman Blaž, Ribičič Ciril, Rizman Rudi, Salecl Renata, Šest Bogo, Štrajn Darko, Taufer Veno, Toš Niko, Turk Vito, Verčič Dejan, Vezjak Boris, Zgaga Pavel, Zupančič Milena, Žabot Vlado, Wedam Lukić Dragica.

  19. štulič pravi:

    @rebolj motiš se! Če kdo, sta Mastnak in Vidmar anarhista in kaj češ ga lepšega kot… potisnit’ pinguine, vse do t’m nazaj, do ice age_a kuj, ko se pojavi priložnost oz. ko se pokaže luč demokracije na koncu tunela?

    Anahija prva potrka na vrata potem se zgodi, kaj sociološko perspektivnejšega; recimo :roll: red! Urdung!?

  20. David pravi:

    Rado, grem se stavit, da ti inteligenčno nisi nevemkaj.

  21. Olna pravi:

    David, kaj pa more Rado za to, da si ti pobral vso inteligenco! Saj je najbrž strašno počaščen, da se oglašaš in dvigaš nivo njegovega bloga v neslutene višave.

  22. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Olna:

    Ne razumem tvojega komentarja. V Mladini, reviji, ki predstavlja levi ekstremizem, enako kot Reporter na desni, je objavljena četica tipičnih ideološko kontaminiranih pojavov, ki jih spremljami že desetletja z enimi in istimi izpadi in se vsa njihova pamet konča, tudi če jo kaj imajo na zalogi sicer, pri njihovi veri, pri čemer so mnogo huje zdresirani od Jehovovih prič. Malo sem se nasmehnila, da se raje ni vzdržal podpisa vsaj Ciril Ribičič, če ga že na Mladini niso hoteli zatajit … hehe … Totalno brez kompasa, saj je takšno podpisovanje v danih razmerah milo rečeno skrajno neokusno. Še posebej zato, ker Türk ni bil dober predsednik in je naredil paletico hudih moralnih kiksov. Ne bi jih naštevala, ker sem v svojih zapisih že, najhujšega pa še nameravam podkrepit z določenimi dokumenti. Drugega kot kiksov ni bilo, saj sicer z ničimer kot predsednik ni izstopal, kar se tiče zavzemanja. Za razliko od Drnovška na primer. Tako da te podpise ni mogoče nič drugače razumet kot ideološko sramoten protipahorjevski akt, kar naj bi pomenilo protijanševski. Tako si to razlagajo. Verski fanatiki pač. Podobno listo bi lahko ustvarili tudi v Reporterju in nanizali polno članov Zbora za republiko, od Nika Grafenauerja, preko Draga Jančarja itd. So what?!

    Kakšne vrednote torej neki naj bi zastopali???? Kakšne vrednote neki je pa Türk zastopal? Po potrebi. Najprej se je skušal politično prebit preko SDS, potem je tokom mandata po potrebi prišel do Jankovića. Iskal je podporo le sebi. Zmagal ne bi na predsedniških volitvah nikoli, če ga takrat ne bi podprl popularni Pahor. In kakšne vrednote je medtem zastopal? Konvertitstvo po vetru za korist stabilnosti svoje kariere. Temu primerno je delil odlikovanja. Nesramnemu in neetičnemu Trontlju, ko ga je usral in poleg tega, da je bila medicinska etika takrat na dnu z zbornico v paketu, še sam odromal na operacijo v tujino. Zastopnik domovine pa tak. In potem si je reševal blamažo z odlikovanjem Trontlju, ki je bil takrat na najnižji možni stopnji etičnosti svojega delovanja. Zato, je rekel Türk, da se bomo zavedali pomena etike. Krasno. Naj bi odlikoval še kakšneka šefa narkokartela, ki odroma na svobodo, da bi se zavedali pomena borbe proti kriminalu. Socialo si predstavlja pa tako, da reglja o njej. Kot njegova žena, ki je pojasnila, da udeleževanje dobrodelnih akcij s strani predsednikove žene nekaj pomeni. Pomembno je to, da ona bojda nekaj pomeni in se kaže naokrog. figo freško! Nič ne pomeni. Pomeni, če bi kar koli relevantnega storila na tem področju. In tako naprej. O kakšnih vrednotah, skratka, govorimo???? Razen o ideoloških, pri čemer je pa seveda tudi Türk tam, kjer vidi profit zase. In nikoli ni povedal, zakaj je propadla njegova kandidatura v OZN in ga niti kot pomočnika niso več hoteli. Zanimalo bi me mnenja o vrednotah Türka s strani Kofija Anana. Pri nas si Türk pač lahko privošči, da noče odgovorit na to novinarsko vprašanje. Zato je to, da ne odgovarja na vprašanja o svojem zasebnem varanju žene, še najmanj seveda. Toliko o vrednotah. Vrednota je nekaj za na steno. Da tako izgleda. Da se kažemo. Kaj pa delamo za vrati, je pa druga pesem. Jebeš take vrednote.

    Ti ljudje, ko se gredo navijaške blaznosti v imenu svoje religije, ne vidijo nobenih vrednot. Manj kot kateri koli povprečen verski fanatik, ki si vrednote pač predstavlja tako, kot jih je dirigirane ponotranjil, jih pa ne prepoznava v praksi. In seveda je omejen do konca in čez.

    Torej … Kakšne vrednote naj bi poosebljal Türk?!!!

    In ne vem, kaj si mislila s pripombo o teh imenih, češ, da ne veš kaj bi bilo možno sploh še dodat na tem nivoju? Kakšnem nivoju pa?!! Razen kronično levo blaznih že desetletja z vseh vetrov? Si to mislila. Če ja, se strinjam.

    @Štulič:

    Vidmar bi bil lahko anarhist. Je nadarjen za to. Vendar se ni v to razvil, ker se mu očitno ni splačalo, pa je šel prat možgane v red, ja. Za Mastnaka pa ne vem, da bi mu vleklo v takšno smer. Meni se zdi popolnoma spodoben piflarček – zlati maturant naše preteklosti … hehe …

  23. bralec pravi:

    Uf Rado. A te obliva, ko bereš Simono. Sesut na prafaktorje. Z argumenti.

    Simona, ponavadi se mi ne da brati tvojih dolgih klobas, tokrat pa sem užival. Bravo!

  24. Olna pravi:

    Simona, tudi jaz tu in tam uživam v tvojem pisanju. Čeprav najprej pogedam dolžino in ocenim, ali sem pripravljena porabiti toliko svojega življenja, da bi prebrala do konca. Ampak včasih je res hec, to pa v teh turobnih časih tudi nekaj pomeni, a ne.

  25. David pravi:

    Olna, ni nam pomoči, ker se svinje lahko valjajo v biserih.

  26. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Olna:

    A tudi partnerja izbiraš po takšnih kriterijih? Najprej preveriš dolžino njegovega kurca in se na tej podlagi odločiš, ali si pripravljena žrtvovat kakšen košček preživetega življenja z njim. Res hec, ja.

  27. Olna pravi:

    Simona, Simona. Tvoje sklepanje je seveda briljantno, na nivoju (ko smo že pri nivojih…) ostalih tvojih razodetij.

    Imaš redek talent, da o čemer koli napišeš uničujoč – in uničujoče dolg – komentar. Da nekaj dejstev pri tem ustrezno prezreš, je seveda praktično. Da pri tolikšni prekipevajoči ustvarjalnosti prihajaš v kontradikcije sama s seboj, je kajpak neizogibno in zabavno.

    Če nisi opazila, predsednika ne izbiramo med najboljšimi, ampak med dvema ponujenima kandidatoma. Verjetno se nihče iz zgoraj podpisane ekipe ne bi odločil za Tuerka, če bi smeli izbirati med najboljšimi. Ker to ni bilo mogoče, so podprli boljšega od dveh. Ki zanesljivo ni brezmadežen, je pa boljši.

    Mimogrede, a si bila v OZN muha na steni, da veš, kaj se je dogajalo pred Tuerkovim odhodom? Nisi še nikoli slišala, da je nekdo pustil službo (če je imel kakšno alternativo) zaradi mobinga, zakulisnih igric, takšnih ali drugačnih izsiljevanj? Da pojavljanje predsednikove soproge na dobrodelnih prireditvah “nič ne pomeni”, je prava ugotovitev znamke Simona. Povsod po svetu že sama navzočnost predsednikove soproge daje takšnim in podobnim prireditvam dodatno težo, ne glede na to, kaj o gospe ali njenem soprogu mislimo. O, a Reporterja bereš – ja, tudi sranje je treba brati, da si ohranimo kriterije, seveda! – da tako zanesljivo veš za predsednikov skok čez plot. Pa četudi je res bil, kaj potem? A zakonska zvestoba je prioritetna vrednota?

    Veš, res ti zavidam. Pa ne tvojega briljantnega uma, ampak da imaš čas proizvajati neomejeno količino neskončnih komentarjev. Predlog: razdeli čas, ki ga porabiš za pisanje, na tri: eno tretjino posveti branju tistega, kar se pripravljaš raztrgati, potem drugo tretjino poskusi misliti…in šele potem piši. Ja, saj vem, da ne bo šlo.

  28. David pravi:

    Olna, ta komentar bolj “diši” po nekem starem betežnem dedcu, kot pa ženski.

    btw, tvoj zadnji komentar je čista neumnost, ki je ni niti vredno secirati. Od prvega do zadnjega stavka si se razgalil-a v svoji površinski miselnosti.

  29. David pravi:

    p.s. naj ti prišepnem na uho. Iz tega komentarja se bere, da ti Simone sploh ne bereš.

  30. Olna pravi:

    David, seveda imaš pravico do svojega mnenja. Da se ti Rado ne zdi kaj prida inteligenten in da jaz pišem kot star betežen dedec. Pač ne uporabljam sočnih izrazov kot Simona in ne proglašam drugače mislečih za debile. Pravzaprav sem res eno dolgočasno bitje. Ampak k sreči je splet neskončno demokratična reč – prostor je tako za nas pritlehne kot za vas tam zgoraj.

  31. David pravi:

    Olna, a je kdo rekel, da nimam pravice do svojega mnenja? Ni težava v tvojih odgovorih dolgočasna vsebina, ampak pomanjkanje argumentov oziroma popolni diskurz v tvojih trditvah, glede na dejansko stanje. Deluješ podobno kot Rado, ki komentira slovensko levico in politiko na splošno, prav študiozno bi rad razložil neke pojave, nima pa v osnovi niti temelja, da bi razumel, kaj se v resnici dogaja. Dolgo časa sem mislil, da je samo interesno okužen, z leti pa opažam, da je človek kronično bolan, okužba bolezen samo še poglablja.

  32. Olna pravi:

    Ja no, samo dokaz, da je na širnem spletu prostor tudi za bolnike. Tudi za tiste srečne, ki se svoje bolezni sploh ne zavedajo.

  33. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @Olna:

    Tvoj komentar je absolutno abotno predolg in dolgovezen, glede na to, da nisi v njem izpostavila niti enega argumenta, s tem pa tudi poante ne. Brezvezno navijaško pamfletarjanje, potem pa še podtikanje. Sram te bodi! Te je Türk navdihoval k takšnim vrednotam, ki jih pooseblja, ko tako rada omenjaš vrednote?

    Kakšno dejstvo sem prezrla in v čem naj bi bila kontradiktorna?! Prva vrednota za telebane komunikacijskega diskurza je, da ne obtožujemo brez dokazov ali argumentov. Da ne pljujemo po ničemer ali nikomer z lažmi in podtikanji! Da svoja mnenja ali obtožbe podkrepimo z dejstvi ali pojasnili, iz katerih je lahko razvidno, zakaj nekaj mislimo in da nismo le pritlehni, infantilni šikanatorji zaradi osebnih interesov drugotnega pomena in ne zgolj vsebinskega. To je najmanj, kar lahko storimo. Bi zmogla?

    Ja, seveda. Tudi jaz sem govorila le o dveh. Nikjer jih nisem omenila več. Morda imaš halucinacije in si opazila širši spekter. Tudi jaz ne bi volila Pahorja, če ne bi imela na razpolago tako bednega in nekonsistentnega protikandidata. In pred petimi leti sem volila anonimusa Türka zgolj zato, ker nisem želela volit Peterleta. So what?? Koga v bistvu koji klinac briga, koga je kdo volil kdaj in zakaj. Razen tebe in tebi podobnih. Pomembni so vzroki za kar koli, o čemer klepetamo in jaz komentiram mnenja, teze in trditve, za katere menim, da niso resnične ali točne, pa če gre za Pahorja, Türka ali Pepeta Solati.

    Ne, nisem bila muha na steni v OZN. In ker nisem bila, je najmanj, kar bi bilo korektno od predsednika, da poda odgovor na to vprašanje. Saj gre konec koncev za vrhunec njegove kariere, s čimer se najbolj hvali in s čimer je tudi kot kandidat serviral domnevne reference. Drugih pač ni imel, saj se je kot kandidat pred petimi leti pojavil kot popoln anonimus, razen za njegove učence na pravni fakulteti in kakšne asistenke. Njegovo delovanje v Jugi preko česar je prestopil mejo v mednarodni prostor pa pač dandanes ni več nekaj samo po sebi prepričljivega. Menim, da smo državljali upravičeni do tega, da nas zanima realna vrednost referenc. Če bi doživljal mobing in ne vem kakšne krivice, super, kar na dan z besedo. Česa neki bi se pa bal, da tega ne bi z največjim veseljem raztrobil in nas ganil v dno duše. Gospod lahko učiva penzijo in se mu ni treba bat, da bi mu uničili kariero, če bi pojamral. Torej??? Lahko bi povedal marsikaj, ampak on ne želi odgovorit. To pač ni dober pristop za volilce mojega kova, ki jih zanima vse kaj drugega kot to, kdo neki je zanj volil s svojimi motivi. Odločam se sama.

    Pri nas prisotnost Barbare Miklić Türk na dobrodelnih seansah ni imela nobene teže, ker sploh ne vemo, da je kaj počela. Nobene medijske podpore ni pritegnila. V tujini ima takšna prisotnost za dobrodelne organizacije pomembno težo, ker je prisoten medijski hajp, kar pomeni privabljanje dodatnih sponozorjev in donatorjev. Kaj sta pa gospod predsednik in prva dama storila na tem področju? Pojma nimam. Če je bilo kaj posebnega, kar so nesramni mediji ignorirali, pa sta imela pet let časa in besedo v predvolilni kampanji, da bi se s tem pohvalila in še malo zreklamirala predvsem dobrodelne organizacije. Pa se ni zgodilo. Gospa se je čutila dolžno le poudarit, da bojda ona to počne. Kot da je ona pomembna. Ona bi bila lahko pomembna, če bi v funkciji, ki ji to omogoča, sprožila nadpovprečne rezultate in bi se lahko tudi s čim pohvalila. Verjamem, da bi se najkasneje v predvolilni kampanji pohvalila na polno. Pa nismo nič slišali.

    Ti že veš, da so bojda v Reporterju pisali o skoku čez plot, ker ga očitno dovolj redno spremljaš. O tem so sicer pisali na več koncih, tako da jaz ne vem, kdo je objavil prvi, predsednik pa je dobil vprašanje na to temo tudi v predvolilnih soočenjih. In ni šlo za skok žez plot, ampak baje za zvezo. In predsednik tega pač ni zanikal, samo odgovarjat spet ni hotel, kot ponavadi. In kaj potem??? Seveda je kaj potem. Vasilka Sancin je bila njegova asistentka in se je takoj po tem, ko je T. postal predsednik začela na polno pojavljat v medijih, ker je dobila pomembno in temu primerno financirano funkcijo pri pogajanju ob arbitražnem sporazumu. Ko je ta afera prišla ven, je seveda izginila s prizorišča kot zelo obetavna in pomembna pravna strokovnjakinja. Ob takih rabotah se pojavijo sumi o kadrovanju na podlagi vezi. Zato ob takšnih aferah predsedniki po zahodu ponavadi frčijo s prestolov, ker je tendenca v tem, da predsednik kot poosebljenje vrednot ostaja neomadeževan. Predsednikova funkcija je namreč tudi simbolična in bi moral poosebljat vrednote, ki jih zastopa določena družba. Seveda mora bit družbi jasno, kakšne vrednote sploh ima. Slovenija je pri tem precej v krizi. Po našem sistemu je simbolična vrednost še toliko večja in edina prioriteta predsednika pravzaprav, za razliko na primer od ameriškega predsednika. Zakonska zvestoba, ja, bi morala bit pri nekom, ki kandidira za predsednika kar pomembna vrednota. Še posebej, seveda, če se predstavlja kot človek, ki zastopa družinske vrednote in se na vsaki pasji procesiji razkazuje z ženo, kot da gre za idiličen primer zakona. Zvestoba na sploh, za kar koli gre, je pomembna vrednota, ki naj bi jo predsednik simboliziral. Varanje pa naj ne bi bila vrednota, za kar koli že gre! Je pa res, da je še manj vrednota podpiranje prevarantov. V tem primeru razne žene, ki to počnejo, in se uklonijo prevarantu, kot da niso vredne osebnega dostojanstva. To je sramota in spodkopavanje enega izmed temeljnih dosežkov feminizma konec koncev. Neodvisnost od moškega in s tem dostojanstvo. Ampak to je že druga tematika. Ni problem samo dejanje, ampak način. Türkov način je bil pač tak, da ni zanikal, da je varalica, ampak si pridržuje vso pravico, da se o tem pač ne izjavi, češ, da to nikogar nič ne briga. Se mu zdi pa povsem normalno, da moramo vsi gledat in ploskat, ko zakonca izrabljata tudi svojo zvezo za to, da se postavljata pred kamero in kot zakonca privabljata simpatije s strani javnosti. Kaj pa simbolizirata, ko nam mahata in nas ogovarjata? To bi me zanimalo. Gospodarja in hišno pomočnico? Zakonca, ki zastopata odprti tip zveze? Poslovna partnerja? Tudi prav. Kar koli že je. Bi pa tako povedal.

    Vse, čisto vse je pomembno. Samo nekaj je bolj ali manj pomembno. Vse pa o vsem nekaj pove. in ni vseeno kaj, zakaj in v imenu česa.

  34. Olna pravi:

    Amen.

  35. 1kopriva pravi:

    Gospa Türkova je bila na številnih dobrodelnih prireditvah in je skoraj ob vsaki dala tudi nekaj izjav, ki se ob takšnih priložnostih pač dajejo. Tople vode ni mogla izumiti. Medijski odmev je bil običajen. Če bi te nastope uprizorila kot Borut Pahor svoje, bi bil mogoče njen mož bolj uspešen.

    Danilo Türk se je kolikor vemo, vrnil iz Združenih narodov potem, ko ni bil ponovno izvoljen na dotedanjo funkcijo. Ne vem, je to kakšna sramota? Interesi in lobiji delujejo povsod. Pojasnilo o tem bi bil po moje dolžan, če bi obstajali kakšni konkretni očitki o njegovem delu. Pa ne mislim očitkov na nivoju rumenega tiska.

    Zakaj bi moral odgovarjati na vprašanja o svojem strogo zasebnem življenju, posebno, če s tem involvira tretjo osebo? Odgovarjati bi moral kvečjemu svoji ženi. Kot predsednik je lahko enako dober ali slab, če je zvest ali nezvest. Če Sancinova ne bi bila privlačna mlada ženska, se njena kariera v bližini predsednika nikomur ne bi zdela sumljiva. Da se je umaknila iz javnosti, pa je za ene lahko znak “krivde”, za druge pa znak diskretnosti.

  36. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    @1kopriva:

    Seveda bi lahko izumila najmanj toplo vodo, ki je niti izumit ni treba. Da na dobrodelnih prireditvah, kjer je ponavadi pogostitetev topla, klepeti in srečevanja prijetna in družabni večeri pestri, gospa pač poda izjavo, ki je nihče v javnosti sicer ne sliši, pa tudi če bi jo, verjetno izjave ne bi bile ravno vsebinsko in motivacijsko zanimive (vsaj po njenih siceršnjih nastopih sodeče), je pa res najmanj, kar lahko stori. A še to bi se lahko zgodilo, da se gospe ne bi ljubilo niti poblebetat za kakšno minutko? Skratka, tako je delovala, kot si sama povedala. Zgolj v okviru, kot se to pač rutinsko dela. Privlečeš se in podaš kakšno izjavo, absolutno prepričan, da je že to, da si tam, absoluten presežek, ker si, kar si. No, zdaj ni več. Nikakor pa ni res, da ne bi mogla storit kaj več. Pahorjev način, ki sam po sebi prav tako ne dela presežkov, je eden izmed možnih. Drnovšek je v zadnjem delu svoje funkcije deloval po svoje in njegov presežek je bil na tem področju predvsem v tem, da je bil prvi, ki je na takšni funkciji vzpostavil direktno komunikacijo s plebsom, v okviru podvigov pa tudi direktno sodeloval z nekaterimi, na primer s Križnarjem najbolj odmevno itd. Mikličeva kot prva dama niti tega ni uspela posnemat. Gospa ni niti jebenega facebooka odprla v ta namen kot ambasadorka. Kaj šele, da bi na kakšen presežen komunikativen način vplivala na sistemske spremembe, reklamirala ali ostro pozivala donatorje itd. Kaj vse bi si izmislila še lahko, se mi ne le ne ljubi pisat, ampak mi na pamet ne pade. Ker nisem prva dama, ki sicer samo za protokolarne dogodke, ker se jih udeležuje, pri nas dobiva žepnino 800€ bruto. V kolikor zaradi tega prekine s svojo zaposlitvijo, pa prejema še 20% nadomestila svoje plače.

    S samo odločitvijo takoimenovane prve dame, da se na primer za nič, kar ji omogoča novo pridobljen status, ne bo pretegnila, ker si nikoli ni želela postat prva dama in se počuti sposobno delovat na svojem področju, samo po sebi seveda ni nič narobe. Vsaka žena ali mož predsednika ali predsednice ima popolno pravico, da živi svoje življenje in je nič in nihče v demokratični funkciji ne sili k ničemur. Trapasto bi tudi bilo, da bi bil predsednik onemogočen pri naskakovanju funkcije samo zato, ker nima partnerja s podobnimi ambicijami. Zato se mi ne zdi niti najmanj sporno, da je več kot očitno, da Pahorjeva žena na tem mestu delovala ne bo, ker noče. Naj si predsednik izbere za področje, ki ga sicer lahko pokriva prva dama, koga drugega, ki bo deloval s polnimi pljuči. Še več. Raje bi videla, da se tudi za razna protokolarne cirkuse žena raje ne bi preveč silila in trudila, če je jasno, da se ji zdi aboslutno prenaporen podvig že podat eno normalno in suvereno izjavo. Bolje, da je sploh ni na terenu. Tako kot ni bilo nič narobe, da smo imeli predsednika Drnovška, ki sopotnice sploh imel ni. Vse je, skratka, odvisno od načina, prezentacije in doseženega smotra.

    Kar je bilo moteče v primeru Miklič Türk, je bilo to, da je predstavljala kot posebne dosežke celo v imenu poklicnega opravljanja funkcije prve dame nekaj, kar sploh ni opravljala posebne omembe vredno. Kar je opravljala zgolj v mejah protokolarnega in nujnega. V bistvu enako kot predsednik. Še medijskega preboja ni dosegla. Niti se več kot očitno za to ni posebej trudila. Bila je, kot da je ni. Potem je prišla pa nastopat za predvolilno kampanjo, da bi mož in s tem tudi ona ohranila še pet let glamurja, in se drla na vse grlo, kako je bojda delovala na področju sociale, pri čemer nas je obvestila, da ona dejansko misli, da je vrhunec dosežka že to, da obstaja. In da bi jim morali bit prostovoljci hvaležni, ker se je pojavljala in bila tam, ker to nekaj pomeni. Ne samo to. Zraven je še razkrila svojo frustracijo in vpila, da to nekaj pomeni, čeprav je ona stara in grda. Ježešna, bohnampomagi. Saj ni ona pomembna in njen kompleks, ki priča, da očitno ona misli, da se je njen mož zabaval z drugo, ker je tako prekleto mlad in lep, al’ kaj. Patetično. Skratka, gre za način. In glede na način se tudi vzpostavljajo smeri rezultatom naproti.

    In ja, Türk ni bil izvoljen za generalnega podsekretarja (o generalnem seksretarju je ostalo pri govoricah). Več kot očitno, kaj pa drugega, zaboga. Ni bil pa potrjen niti za pomočnika več! O tem, da bi mu kar koli preprečili interesi in lobiji z vidika večje škode kot koristi, pač nismo dobili niti namiga. Tudi z njegove strani ne. Pa bi mu šlo v prid, da bi se na kaj takšnega skliceval. Ampak bolje, da ne, če ni res, ker bi bil zlahka slišan in demantiran. Kofiju Annanu si Türk ni upal nič zamerit in ga je tudi enkrat gostil. Skratka, Türku so bili evidentno bolj v interesu dobri odnosi z Annanom ne glede na to, da mu je bilo preprečeno napredovat. Govori se seveda marsikaj. Niti ne po rumenih medijih, se mi zdi, no, vem ne. In ja, ni pomembno, kaj se govori, pač pa je pomembno, da bi Türk lahko odgovoril na vprašanje, pa ni! Ne vem, od kod ti ideja, da naj bi bil nekdo dolžan na nekaj odgovarjat le, če bi privekali na plano utemeljeni sumi ali dokazi, da je počel kaj narobe?! Niti slučajno! Od vseh politikov moramo pričakovat odgovore na vsa vprašanja. Če kdaj v prihodnosti pride kaj na plano z druge strani, lahko preverimo verodostojnost politične osebnosti. Politiki pač niso manekeni in manekenke, ki bi jim pripisovali lahko visoko stopnjo moralne pravice do muhavosti in zajebavanj javnosti. Že položaj manekenke ali manekena je zajebavanje družbe v glavo, ki ga družba tolerira, podpira in sprejema. Politik je pa funkcionar, ki po izvolitvi deluje v imenu ljudstva in za ljudstvo. In na vsa vprašanja, na katera ne odgovorijo, jim ni v plus. Imajo pravico, ampak je treba to dojemat kot minus, kot prikrivanje nečesa, saj sicer ni razloga za to, da odgovor ni podan. Lahko tudi pojasnijo na nek način, zakaj odgovora ne bi podajali, v skrajni sili večjih diplomatskih razsežnosti. Ampak tudi to je dogovor, ki se ga lahko demantira, če je podan, zato je pomembno, da je podan.

    Politik nima nobenega strogega zasebnega življenja. To je davek na funkcijo. Politiki namreč s svojo močjo drastično posegajo tudi na področje zasebnega življenja slehernika. Odločajo ali pomembno vplivajo tudi na zakonodajna vprašanja, ki drastično oblikujejo ali spreminjajo področje zasebnega življenja posameznika, ki živi kot del neke skupnosti – družbe. Predsednik RS, ki je bolj protokolarna funkcija v primerjavi z ministri in poslanci, kaj šele predsednikom vlade, pa je še posebej povezan z vrednotnim sistemom družbe v najmanjšo celico le te. Se pravi tudi družinsko. O tem, zakaj je v takšnem primeru involviranje tretje osebe relevantno, sem v komentarju že napisala. Prosim, preberi še enkrat. Ni šlo za kar eno tretjo osebo, ampak za osebo z določeno kasneje pridobljeno funkcijo, v času mandata predsednika. Kako odgovarja svoji ženi, je seveda njegov problem. Je pa njegov problem tudi to, kaj predstavlja pred javnostjo, o čemer sem tudi že v prejšnjem komentarju nekaj napisala in če imaš repliko, repliciraj, če pa replike nimaš, me ne muči v prazno z vprašanji, na katera sem odgovor že podala. To, ali je Sancinova privlačna ženska nima nobene zveze s sumom o čemer koli. Lahko bi bila tudi neprivlačna. Preprosto je za zvezo, o kateri je vse vedelo že veliko ljudi iz teh krogov, pač nekdo izklepetal tako daleč, da je prišlo do medijev. To s sumi kar tako z lepega nima nobene zveze. Da bi imela Sancinova kakšno krivdo, si lahko misli samo bedak in ti za družbo nikoli niso pomembni, tudi če njihove ideje zmagujejo, ker je bedakov vedno preveč. Sancinova je bila bojda samska ambiciozna ženska, ki si je, bohpomagi zakaj, privoščila avanturo s svojim mentorjem. Ima vso moralno pravico, da se druži, seksa ali telovadi s komer ji paše. Türk je bil pa profesor, kasneje predsednik in poročen. Kandidiral je pač tudi s pomočjo žene kot primerek zglednega zakona, kjer bo tudi gospa sodelovala kot prva dama itd. To je problem, ker tudi te podobe vplivajo na percepcijo volilcev. Če bi na primer kandidiral nek Erazem Pintar, ki kriči o svoji nezmožnosti monogamije, čim se le vklopijo kamere, bi vsi vedeli za kakšen vrednotni koncept na tem področju gre in bi tudi s tem v paketu volili in kasneje spremljali predsednika. To bi recipročno tudi vplivalo na nek družben konsenz sprejemljivosti, kar se tiče temeljnih vrednot v odnosu do družinske celice in načina življenja na tem področju. Če se pa nek politik predstavlja kot primerek zglednega moža, ki ima za seboj dolgoleten uspešen zakon, in se kasneje izkaže, da je samo eden izmed mnogih varalic, žena pa trpeče tolerantna, ker ne premore dovolj samozavesti, da bi živela sebe in za sebe, je pa to povsem drug koncept. Za politike, ki neposredno vplivajo na sprejemanje takšnih in drugačnih zakonodaj, je to pomembno zaradi tega. Če nek poslanec redno jaha prostitutke, je to relevantna informacija, še posebej če se kdaj sprejemajo zakoni v zvezi s tem področjem. V primeru predsednika gre pa za močan vpliv na skupne vrednote in tolmačenje le teh. Ne gre za to, kako bi moralo bit, ampak za to, da je jasno, kako je in zakaj in da je to tako v družbi sprejeto ali pa ni!!! Gre za konsistentnost. Türk je meni pač pokazal, da ga je zlahka ena sama fasada, ki je lažniva. Spredaj izigravanje nečesa, za fasado pa smeti, skrivnosti, varanje, hlinjenje itd. Ne, hvala. Od politika pričakujem, da tudi sicer ne deluje nič drugače.

    Sarkozy je bil na primer zanimiv primer konzervativca, ki je kar takoj po izvolitvi predstavil javnosti svojo ljubico in se ločil, ter kasneje priznal, da je zakon obdržal po dogovoru z ženo le za potrebe kampanje, da se mu rejtingi ne bi nižali, če bi imel ločitev na grbi. Čudno, da ga njegovi volilci niso linčali, bi človek rekel. Če so linčali Clintona, pa je šlo za demokrata, bi pričakovali, da bodo religioznejši konzervativci Sarkozyja sesuli. Pa ni šlo tako, predvsem zato, ker je Sarkozy s tem javnosti povedal, da se mu zdi bedasto, da bi mu rejtingi padali, ker se je ločil. Sama ločitev pa sploh sporna ni, ker je s tem pokazal, da ni pač zgolj varal in hotel vzdrževat fasado nad gnilobo od zadaj, ampak da ima pač novo partnerico. Pika. Vse okej, gremo dalje. Volilci so vseeno dobili občutek, da je iskren (tudi če sicer ni ali v preteklosti tudi na tem področju ni bil). Najmanj, kar lahko narediš, je, da nastopaš konsistentno v kakršnih koli kriznih situacijah. Na zasebne so ljudje pozorni, ker zasebnost najbolj odstira posameznikove prednosti ali slabosti, ravno zato, ker je zasebno.

    Clinton je pa telebnil, ker je bil poln zgovarjanja in hinavljenja. Pa mu tega sploh počet ne bi bilo treba. In potem smo bili zato priča še nepotizmu erste klase. Zaradi te afere je Hilary dobila uhojeno politično kariero, Clinton pa napotnico za operacijo srca. Clintonova sta se obnašala kot konservativca erste klase in sporočila ljudstvu, da je zakon okej predvsem za trgovanje. Če te partner prevara, lahko od njega pričakuješ kakšno donacijo. Nekateri povabilo v kino, drugi avto, nekateri pa politično kariero. Za bruhat.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !