Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 17.03.2012

Udba in nerazumevanje duhá časa v katerem je nastala.

Objavil Rado dne 17.03.2012

Pod átako ideoloških naslednikov poražencev II. svetovne vojne se pri oceni nekdanjega državnega ustroja Jugoslavije pozablja na širši okvir časa v katerem je nastala ena zadnjih, od številnih oblik Jugoslavije.

Jugoslavija je bila s svojo družbeno ureditvijo, takoj po koncu največje vojne vihre 20. stoletja, moteč dejavnik za »naravnega« zaveznika, Sovjetsko zvezo, zaradi svojega NE  Stalinu. Prav tako ta država ni ustrezala zahodnim zaveznikom,  saj so jo zaradi socialistične ureditve uvrščali v sovražen, prosovjetski blok.   Čas trajanja te Jugoslavije je bil identičen času trajanja hladne vojne, vse tja do padca Berlinskega zidu.  Iz navedenih razlogov je bila ta država na eni strani »prestreljena« z agenturo sil Varšavskega pakta, kot tudi z agenturo Zahoda.  K temu je potrebno pripisati še dejavnosti Jugoslovanske emigracije, ki je v odnosu do matične države nihala med zgolj sovražno propagandnim delovanjem in med celo diverzantsko aktivnostjo.  Če se tu dotaknem  najprej slovenske emigracije, je potrebno najprej omeniti tisto, ki je v tujini lobirala s protijugoslovansko propagando.  Obstajala je tudi slovenska oborožena emigracija, tki. križarji, oz. Matjaževa vojska, ki jo je izdatno financirala (tudi) angleška vlada. Križarji, ki so imeli tabore vsepovsod po Avstriji – največji je bil ta v bližini Salzburga, so se urili v diverzantskih veščinah. Mnogi so tudi vdirali v Slovenijo, kjer so vršili diverzije na industrijske objekte, kakor tudi izvajali uboje. Zelo pomembno je bilo tudi novačenje v Matjaževo vojsko iz nabora protisocialistično usmerjenih Slovencev, tudi na tleh takratne SR Slovenije!   Po letu 1958 so križarji usahnili. Deloma zaradi uspešnega razkrinkanja s strani jugoslovanskih varnostnih sil, deloma pa zato, ker je zaradi čedalje pomembnejše vloge Jugoslavije v svetu, prenehalo angleško financiranje.

Še precej aktivnejši pa sta bili prosrbski in prohrvaški  emigraciji.  Bili sta bolj organizirani in imeli sta tudi vsak svoje vojaško krilo. Vseh 35 povojnih let obstoja Jugoslavije sta vršili atentate na jugoslovanske diplomate v svetu. Eden izmed mnogih, tudi zelo znan je bil uboj jugoslovanskega veleposlanika Rolovića  na Švedskem.  Zelo znan je bil tudi v številnih publikacijah opisan, poskus atentata na našega predsednika, ko je prihajal na generalno skupščino OZN v New Yorku.  Poleg oboroženega delovanja zunaj  je prihajalo tudi do oboroženih vdorov v Jugo.  Eden najbolj znanih vdorov je tisti spomladi leta 1972, ko so vrhunsko izvežbani in z najmodernejšo vojaško opremo oboroženi ustaški diverzanti   pri Šentilju vdrli v Jugoslavijo.  Prišli so z namenom zanetiti vsejugoslovansko vstajo.  A klima v Jugi ni bila takšna. Do vstaje sicer ni prišlo, a kljub vsemu so komandosi uspeli pobiti nekaj sto naših teritorialcev, dokler jugoslovanske oblasti nanje niso poslale niške specialce, ki so jih pobili tam nekje v Bosni.

To so bile torej širše okoliščine permanentne državljanske vojne, med emigracijo in med matično državo. Jugoslavija, ki je bila svetovno priznana država in od šestdesetih let dalje tudi pomembna članica Gibanja neuvrščenih, je bila zaradi odprtih meja (po letu 1968)  precej ranljiva.  Brez proaktivnega delovanja jugoslovanskih varnostnih sil, države ni bilo mogoče braniti. Delovanje in oboroževanje emigracije je bilo potrebno spremljati že zunaj. Iz te potrebe se je torej okrepila vloga UDBE (Uprave državne varnosti) .  Organizacijsko je bila udba  razdeljena na obveščevalno dejavnost (informatorji) in na operativce.  Najbolj umazani del je padel na slednje. Marsikdaj so preventivno likvidirali kakšnega, emigrantskega organizatorja, ali pa se zgolj maščevali za kakšno žrtev iz nabora jugoslovanskih diplomatov.

Vsi jugoslovanski diplomati in njihovo osebje v tujini je imelo obvezo, obveščevalno spremljati emigracijo. ***Tudi mnogi novinarji zunaj so prevzeli podobno obvezo.  V tem kontekstu je tudi bila vloga Mitje Meršola. Enostranske slabšalne konotacije novice o »umazani« obveščevalni dejavnosti Meršola, ni mogoče sprejeti. Ta enostranskost  gre na rovaš histeričnega medijskega senzacionalizma ter na permanenten kulturni boj, ki si ga gre desni politični pol.

Ne trdim, da je zgoraj zapisana vsa resnica o udbi.  Pravim le, da prav vsaka dejavnost v udbi, niti ni bila zločinska, niti ni bila nemoralna.   Takšno trditev bi bilo mogoče dati šele po temeljiti analizi in nikakor skozi medijski stampedo.

*** Vloge diplomatov in tajnih služb vseh dežel na svetu, se od časov obstoja udbe niso spremenile.  Ne pozabite. Naša tajna služba je na mednarodnih linijah ujela tudi pogovor našega premierja Janše.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 11 komentarjev »