Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Meje med državo in cerkvijo – replika na intervju z metropolitom

Objavil Rado, dne 13.02.2010

Sobotna priloga Dela, 6. febr. 2010

Po izjavi našega premiera je dr. Stres naredil velik vtis nanj. Zato velja dobro proučiti in kritično oceniti metropolitove besede, ker bodo zelo verjetno imele vpliv na odločitve naše vlade.

 

Na nadškofova stališča o vzgoji in izobraževanju je treba pripomniti, da Cerkev o tem ne more biti direkten sogovornik naši državi. Kajti slovenska Cerkev,  oz. kleriki v Sloveniji predvsem izvajajo politiko Vatikana, ki pa je tuja država. Iz tega tudi izhaja ustavna ločenost države in Cerkve. Seveda pa Cerkev tudi v tem primeru ni brez vpliva na državo, kajti Cerkev lahko oznanja svoja stališča vsem slovenskim vernikom in le-ti lahko Cerkvena stališča implementirajo z volilnim glasom tisti politični stranki, ki je najbližja rimokatoliškim vzgojnim vrednotam in načelom. Ne torej Cerkev sama, ampak verniki – volivci so garant da se bodo ustrezen del katoliških vzgojnih vrednot preko političnih strank, prenesel v državno vzgojno-izobraževalno politiko. Iz gornjega sledi, da ne držijo metropolitove besede o cerkveni izključenosti iz države.  Cerkev je od države le ločena. In naj takšna tudi ostane.

Katoliška fakulteta, o kateri tudi teče beseda v intervjuju,  je seveda v pristojnosti Cerkve, O tem ni nobenega dvoma. Le pripadnosti te fakultete, v sestavo slovenske Univerze ne more biti, ne da bi Univerza imela nadzor nad študijskimi programi. 

 

Pri vprašanju poslovne in ekonomske aktivnosti Cerkve se je moč strinjati z dr. Stresom, če le Cerkev pri svojem poslovanju spoštuje pravni, ekonomski in podrejeno tudi davčni red RS.  Tudi interesne dejavnosti Cerkve na katere dr. Stres ponosno kaže, niso problematične in imajo pravico konkurirati za državna sredstva vendar le, če so registrirana in delujejo po enakih načelih kot vsa druga slovenska, kulturna, športna, humanitarna in druga društva. Ko bo po teh načelih Cerkev registrirala svoje civilno-družbene dejavnosti  bomo mnogi podprli državno financiranje navedenih dejavnosti.  Prepričan tudi sem, da večina Slovencev podpira državno participacijo pri ohranitvi kulturnih spomenikov, ki so v lasti Cerkve.

Vprašanje kuratov v slovenski vojski in policiji je zgolj v funkciji politike neupravičenega prodiranja Cerkve v institucije države. Vojaška in policijska služba je enoizmenska in po službi nihče, ki si želi verske oskrbe  nima, ob osemsto slovenskih župnikih in nekaj tisoč cerkvah, dlje kot 5 km do najbližjega župnika. Le pri vprašanju vojaških misij v tujini, je glede na zahteve vernikov, možno na državne stroške organizirati nekaj kuratov. Ordinariat je tu povsem nepotreben.  Obisk v slovenskih bolnišnicah pa naj RKC organizira z dežurstvi. Vsako slovensko bolnišnico obkroža vsaj 20 župnij. Če je potreba po obisku dnevna, potem pride vsak župnik na vrsto za dežurstvo vsake tri tedne. Glede izrivanja Cerkve nekoč ter o njeni vlogi v današnjem demokratičnem svetu, pa bi svetoval metropolitu, da naj se zaradi higiene, tej polemiki raje izogne (razen, če govori le kot državljan RS).  Cerkev je namreč v segmentu organiziranosti povsem identična nekdanjemu komunističnemu sistemu. Od zgoraj navzdol. Tako, kot je partija prisegala na avantgardnost, tudi rimokatoliška Cerkev vztraja pri njej.  Namreč stališča slovenske RKC, po navodilih Vatikana posreduje obstoječih tisoč slovenskih klerikov.  Velika večina verskega občestva – vsi ki niso kleriki, nimajo prav nobenega vpliva na stališča RKC.  Vzemimo zelo aktualna, tudi zelo pereča družbeno-civilizacijska vprašanja; o splavu, o kontracepciji,  o poskusih, kako zadržati v svoji župniji priljubljenega župnika, o enakopravnosti žensk v RKC in o mnogih drugih temah.  Pri vsem tem ni nobenega dialoga. Je le monolog klerikov, ki se podaja pod institutom “Oznanjanje evangelija”. 

Spoštovani dr. Stres,  nobena religija, pa tudi rimokatoliška ne, ni vseobsegajoča.  Mnogim seveda je povsem upravičeno in legitimno pomagalo s katerim si osmislijo življenje, drugi si življenje organizirajo in mu dajo smisel drugače. Tretji zmoremo pristopiti k Jezusu Kristusu sami, brez posrednika (RKC). Upoštevajte prosim, spoštovani metropolit, da vsaj drugi in tretji ne potrebujemo vašega pokroviteljstva

  • Share/Bookmark

10 odgovorov v “Meje med državo in cerkvijo – replika na intervju z metropolitom”

  1. olna pravi:

    Rado, dober prispevek. Podpišem pravzaprav (skoraj) vse, razen prvega odstavka.

    Malo analizirajmo. To, da je po Pahorjevih besedah dr. Stres napravil nanj “velik vtis” ne pomeni po mojem nič. Oziroma, vernikom (ki so tudi volilci) najbrž nekaj pomeni. Ostalim pa – zakaj bi komu kaj pomenilo? Težko si predstavljam, da bodo ljudje zato bolj množično volili stranke, ki so blizu RKC.

    Ali pa da bodo volilci levice to izjavo Pahorju tako zamerili, da ga ne bodo več volili. Iskreno upam, da nihče ni tako neumen. Pahor kot poredsednik vlade mora biti prijazen tudi do RKC, a nič več kot to.

    Tudi tega, da sta on in predsednik države prisostvovala ustoličenju Stresa, ne gre precenjevati. Zaskrbelo me bo šele, če se oba ne bosta udeležila podobnih dogodkov tudi pri pravoslavcih in evangeličanih.

    S čemer bo njun obisk pri Stresu avtomatično izgubil poseben pomen, ki ga morda zdaj nekateri vidijo.

  2. Rado pravi:

    Hm Olna,
    hvala najprej za soglasje.

    Zdaj pa še k prvemu odstavku. Našega premierja dojemam, kot osebo, ki je izjemno nagnjena k favoriziranju odnosov. V njegovi sangvinični naravi je, da je rad v središču pozornosti ter da rad ugaja ljudem. Ko naleti na ljudi in na sisteme, ki znajo in zmorejo permanentno izražati nezadovoljstvo, značaj v njem stori vse, da bi jim ugodil v čemerkoli. Ugodil je Hrvatom, ugodil je sindikatom, zdaj hoče ugajati delodajalcev, prizadeva si da bi ga še akceptiral Janša, nedvomno bo vse naredil, da bo ugajal še Cerkvi (spomni se njegovega moledovanja lani v Rimu).
    Cerkev pa je premočrtna in v spopadu značajev bo proti Pahorju nedvomno uspela.
    / Prejšnji teden v Dnevnikovem objektivu je v rubriki Ekskluzivno o tem pisal Hardvik Pirnovar/. Pahor je Sloveniji zaradi zvojega značaja (zaradi odsotnosti “projektnosti”), nevarna oseba.

  3. olna pravi:

    Hm Rado, kako pa veš, da je Pahor (domnevno) “ugodil” vsem naštetim zato, ker je ujetnik svoje potrebe po ugajanju, ne pa zato, ker je to ocenil kot politično ustrezno glede na alternative?

    In ali dopuščaš možnost, da so pri njegovih odločitvah a) sodelovali strokovnjaki z dotičnih področij in b) da v ozadju odločanja obstajajo argumenti, ki jih javnost ne pozna?

  4. Rado pravi:

    “In ali dopuščaš možnost, da so pri njegovih odločitvah a) sodelovali strokovnjaki z dotičnih področij in b) da v ozadju odločanja obstajajo argumenti, ki jih javnost ne pozna?”

    Gornji možnosti Olna, se mi zdita manj verjetni. Zdaj nimam časa, bom drugič napisal blog z mojo karakterno oceno Pahorja. (boš lahko oporekala in izražala dvome :-) )
    LP

  5. olna pravi:

    Rado, že brusim pero. :)

  6. Alter pravi:

    Ti pristopaš k jezusu kristusu?

    Dober vic.

  7. Loizek pravi:

    Bravo Rado! Podpišem vse od začetka do konca! Natanko tako in nič drugače – seveda pa RKC in domači kleriki hočejo mnogo več kot pa jim pripada pri čemer pozabljajo, da jim je že Jožef II vzel velik del tistega premoženja, ki si ga sedaj ponovno lastijo čeprav jim je bil legalno odvzet in NIKOLI uradno vrnjen.

  8. Srečo pravi:

    Cerkev se zlepa ne zmeni za kritike. Ni dovolj klofuta. Moraš jih z valjarjem, da kaj zeleže.

  9. Rado Rado pravi:

    Na Voduškovem Vročem stolu se je Ljubljanski nadškof “lotil” ljudi, ki govorijo o življenju v času komunizma, kot o času kjer je vendarle bilo življenje precej znosno in primerno.

    Gospod Anton Stres pravi, da to vendarle ni tako.
    Da sistem, ki je konstantno kršil človekove pravice, pač ne more biti verodostojen za primerjamo.

    Gospoda nadškofa bi popravil.
    - Nismo živeli v komunizmu, ampka v socializmu.

    - Ko govorimo o kršitvah človekovih pravic, ljudje pač gledamo primerjalno. Demokracija od nekdanjega sistema ne more biti boljša zgolj po definiciji. Ampak mora biti boljša v praksi. Na terenu samem.

    In kaj vidimo na terenu?
    Na terenu današnje “demokracije” vidimo sistematično kršenje človekovih pravic ne le številnim tujim delavcem, ampak tudi tisočem naših delavcev. Lastnina je porinjena daleč v ospredje. Ob propadu firme, se najprej poskrbi za državo, potem za banke in šele na koncu za neizplačane delavce. Če seveda kaj ostane.

    Spoštovani metropolit,
    za pozornega poslušalca je bil vaš današnji nastop čista, ideološko zasnovana demagogija.

  10. NoMercy pravi:

    Rado: twelve points :)

    btw: me zanima kaj bi pisalo v kakšnem RKC-Leaksu o npr. meni — včasih bi rad pokukal v fajmoštrove kartotetke :)

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !