Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 13.02.2010

Meje med državo in cerkvijo – replika na intervju z metropolitom

Objavil Rado dne 13.02.2010

Sobotna priloga Dela, 6. febr. 2010

Po izjavi našega premiera je dr. Stres naredil velik vtis nanj. Zato velja dobro proučiti in kritično oceniti metropolitove besede, ker bodo zelo verjetno imele vpliv na odločitve naše vlade.

 

Na nadškofova stališča o vzgoji in izobraževanju je treba pripomniti, da Cerkev o tem ne more biti direkten sogovornik naši državi. Kajti slovenska Cerkev,  oz. kleriki v Sloveniji predvsem izvajajo politiko Vatikana, ki pa je tuja država. Iz tega tudi izhaja ustavna ločenost države in Cerkve. Seveda pa Cerkev tudi v tem primeru ni brez vpliva na državo, kajti Cerkev lahko oznanja svoja stališča vsem slovenskim vernikom in le-ti lahko Cerkvena stališča implementirajo z volilnim glasom tisti politični stranki, ki je najbližja rimokatoliškim vzgojnim vrednotam in načelom. Ne torej Cerkev sama, ampak verniki – volivci so garant da se bodo ustrezen del katoliških vzgojnih vrednot preko političnih strank, prenesel v državno vzgojno-izobraževalno politiko. Iz gornjega sledi, da ne držijo metropolitove besede o cerkveni izključenosti iz države.  Cerkev je od države le ločena. In naj takšna tudi ostane.

Katoliška fakulteta, o kateri tudi teče beseda v intervjuju,  je seveda v pristojnosti Cerkve, O tem ni nobenega dvoma. Le pripadnosti te fakultete, v sestavo slovenske Univerze ne more biti, ne da bi Univerza imela nadzor nad študijskimi programi. 

 

Pri vprašanju poslovne in ekonomske aktivnosti Cerkve se je moč strinjati z dr. Stresom, če le Cerkev pri svojem poslovanju spoštuje pravni, ekonomski in podrejeno tudi davčni red RS.  Tudi interesne dejavnosti Cerkve na katere dr. Stres ponosno kaže, niso problematične in imajo pravico konkurirati za državna sredstva vendar le, če so registrirana in delujejo po enakih načelih kot vsa druga slovenska, kulturna, športna, humanitarna in druga društva. Ko bo po teh načelih Cerkev registrirala svoje civilno-družbene dejavnosti  bomo mnogi podprli državno financiranje navedenih dejavnosti.  Prepričan tudi sem, da večina Slovencev podpira državno participacijo pri ohranitvi kulturnih spomenikov, ki so v lasti Cerkve.

Vprašanje kuratov v slovenski vojski in policiji je zgolj v funkciji politike neupravičenega prodiranja Cerkve v institucije države. Vojaška in policijska služba je enoizmenska in po službi nihče, ki si želi verske oskrbe  nima, ob osemsto slovenskih župnikih in nekaj tisoč cerkvah, dlje kot 5 km do najbližjega župnika. Le pri vprašanju vojaških misij v tujini, je glede na zahteve vernikov, možno na državne stroške organizirati nekaj kuratov. Ordinariat je tu povsem nepotreben.  Obisk v slovenskih bolnišnicah pa naj RKC organizira z dežurstvi. Vsako slovensko bolnišnico obkroža vsaj 20 župnij. Če je potreba po obisku dnevna, potem pride vsak župnik na vrsto za dežurstvo vsake tri tedne. Glede izrivanja Cerkve nekoč ter o njeni vlogi v današnjem demokratičnem svetu, pa bi svetoval metropolitu, da naj se zaradi higiene, tej polemiki raje izogne (razen, če govori le kot državljan RS).  Cerkev je namreč v segmentu organiziranosti povsem identična nekdanjemu komunističnemu sistemu. Od zgoraj navzdol. Tako, kot je partija prisegala na avantgardnost, tudi rimokatoliška Cerkev vztraja pri njej.  Namreč stališča slovenske RKC, po navodilih Vatikana posreduje obstoječih tisoč slovenskih klerikov.  Velika večina verskega občestva – vsi ki niso kleriki, nimajo prav nobenega vpliva na stališča RKC.  Vzemimo zelo aktualna, tudi zelo pereča družbeno-civilizacijska vprašanja; o splavu, o kontracepciji,  o poskusih, kako zadržati v svoji župniji priljubljenega župnika, o enakopravnosti žensk v RKC in o mnogih drugih temah.  Pri vsem tem ni nobenega dialoga. Je le monolog klerikov, ki se podaja pod institutom “Oznanjanje evangelija”. 

Spoštovani dr. Stres,  nobena religija, pa tudi rimokatoliška ne, ni vseobsegajoča.  Mnogim seveda je povsem upravičeno in legitimno pomagalo s katerim si osmislijo življenje, drugi si življenje organizirajo in mu dajo smisel drugače. Tretji zmoremo pristopiti k Jezusu Kristusu sami, brez posrednika (RKC). Upoštevajte prosim, spoštovani metropolit, da vsaj drugi in tretji ne potrebujemo vašega pokroviteljstva

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Cerkev in vera | 10 komentarjev »