Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je kršil avtonomijo univerze.

Objavil Rado, dne 2.02.2010

<!–[if gte mso 9]> Normal 0 21 false false false MicrosoftInternetExplorer4 <![endif]–><!–[if gte mso 9]> <![endif]–>

Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je kršil avtonomijo univerze.

Drago Kos je tokrat brcnil v temo. Pri svojem delu je neženirano prekoračil svoja pooblastila in presojal Križaničev klic, ki ga ni pooblaščen presojati. Univerza v Sloveniji je namreč povsem avtonomna pri svojem delovanju. Država in njeni organi nimajo pravice presojati način in metode delovanja univerze. Rektor univerze je to nedvoumno povedal. Le-on, kot vodja in zastopnik institucije ter njeni organi so pooblaščeni za takšno presojo. Rektorjevemu stališču se je v včerajšnjih odmevih pridružil tudi nekdanji rektor, dr. Mencinger. Mar hoče biti Kos bolj papeški od papeža? Zdi se, da je Drago Kos pretiraval, v želji da bi se izkazal ne zgolj kot kritik desnih nezakonitosti, ampak tudi levih!

P.S.

Ob tem pa obžalujem, da je dr. Mramor, ki ga sicer cenim kot odličnega finančnega ministra, tako nesamozavesten. Kajti le nesamozavest je lahko vzrok za njegovo čvekavost. Če bi dr. Mramor “imel jajca”, bi Križaniču zabrusil nazaj kar mu gre, ne pa da je šel zadevo prijavljat.

  • Share/Bookmark

29 odgovorov v “Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je kršil avtonomijo univerze.”

  1. Pris Pris pravi:

    “Država in njeni organi nimajo pravice presojati način in metode delovanja univerze.”

    Se pravi, da če nek profesor ponaredi kako listino ali zlorabi kakšna sredstva univerze, potem policija in tožilstvo kot državna organa nimata pravice presojati, ali gre za kaznivo dejanje ali ne?

    Jasno je, da Komisija o tem lahko presoja, navsezadnje jo imamo ravno zato, da presoja o koruptivnih dejanjih. Pojem korupcije oz. koruptivnega ravnanja namreč ni omejen le na kazniva dejanja podkupovanja državnih uslužbencev, temveč se uporablja tudi v gospodarstvu.

  2. olna pravi:

    Križanič pravi, da se je obrnil na Mramorja kot profesor in ne kot minister in da je to poudaril takoj na začetku pogovora.

    Namen klica je po Križaničevih besedah bil protest proti vključitvi J.P. Damjana v komisijo zaradi konflikta interesov.

    Zanima me, kdo odloča v takšnih primerih, kaj je konflikt interesov.

    Predpostavimo, da je šlo res za konflikt interesov. Ali Križanič ne sme protestirati, ker je minister? In če ne sme (oziroma je to koruptivno dejanje), kaj lahko stori, če konflikt interesov zazna?

  3. Brane pravi:

    Kos je TOKRAT brcnil v temo….

    AAAAAA – HAAAAAAAA – HAAAAAAAAAA …………………
    Rado iz stola sem padu

  4. olna pravi:

    Brane, pade se s stola in ne iz.

  5. Rado pravi:

    Pris,
    ali je Univerza avtonomna ali ni?
    Kdo je bolj pristojen presoje kaj spada v področje akademske svobode, kot Univerza sama? Saj še veš, govorimo o tel. klicu in ne o tatvini.
    Avtonomija je pač avtonomija. S tem se boste morali sprijazniti tudi pravniki. Spomni se primera Nekrep. Zdravniška zbornica je rekla svoje in vsa slovenska javnost se lahko brezuspešno meče na zobe.
    Kako se že zapiše v latinščini:
    Stvar je končana, Rim je povedal svoje.

    Brane,
    samo ti še imaš v glavi, da sem jaz eksplicitni zagovornik levice. Če bi pozorno bral moje tekste, bi spoznal, da sem kritičen do vsega kar ne štima, nelogičnosti in ne zgolj do ene politične opcije. Tudi za Kosa velja: Mnoge njegove intervencije so o.k.
    Vse pač ne.

  6. Pris Pris pravi:

    Komisija za preprečevanje korupcije je pristojna za spemljanje stanja in opozarjanje na korupcijo v državi. Mišljena je korupcija v najbolj splošni obliki, torej ta pojem ni omejen zgolj na državno upravo in z zakonom predpisana kazniva dejanja, temveč tudi na korupcijo v gospodarstvu in – če že hočeš – v sicer avtonomni univerzi. Za sankcioniranje Križaničevega ravnanja Komisija seveda ni pristojna, ima pa vsa pooblastila, da opozarja na tovrstna dejanja s koruptivnimi elementi. Navsezadnje je to tudi njen namen (preganjati oz. sankcionirati tako ali tako ne more, saj veš, “brezzobi tiger” in podobno).

    Avtonomija univerze pa seveda ne pomeni, da o njihovem delovanju ne sme nihče nič soditi oz. odločati. Državnje inštitucije nadzirajo porabo sredstev, policija in tožilstvo sta pristojna za pregon kaznivih dejanj v zvezi z univerzo in najbrž bi se našel še kakšen organ (npr. informacijski pooblaščenec ali sodišče), ki ima vso pravico presojati o delovanju univerze.

    Primer Nekrep pa je nekaj popolnoma drugega. Kolikor vem, tam teče tudi vzporeden kazenski postopek, pa verjetno tudi odškodninska pravda. Zbornica je torej pristojna le v enem elementu – cehovsko “kaznovanje” svoje članice, ostalo pa se rešuje drugje. Isto bi potem lahko rekli za primer Križanič – univerza je pristojna za (ne)sankcioniranje svojega profesorja (Križaniča), ostali organi pa so pristojni za ukrepe na svojih področjih (Komisija glede ugotavljanja elementov korupcije, ki ne pomenijo kaznivega dejanja, policija oz. tožilstvo glede tega, ali obstaja utemeljen sum da je bilo storjeno kaznivo dejanje, sodišče v primeru, če bi iz tega primera izvirale kakšne tožbe, pritisk civilne družbe glede Križaničevega odstopa itd.)

  7. nevenka nevenka pravi:

    Univerzo bi bilo potrebno zelo natančno nadzirati.
    Moje osebne izkušnje so, da nekateri profesoriji, oziroma bolj predavatelji zelo zlorabljajo svoj položaj. V škodo študentov, seveda. Zelo težko se razkrije, da se godijo kakšne nepravilnosti, ponavadi sledi kak mobbing in ljudje, ki so pošteni, si morajo iskati druge službe.

  8. Rado pravi:

    Obširno si se potrudil Pris.

    Jaz vidim vzporednice med obema primeroma.
    V primeru Nekrep,
    laična država nima uztreznih strokovnih možnosti presoje, zato je svoje pooblastilo oddala zdravniški zbornici.
    V primeru Križanič
    je pa šlo le za besedo. Za svobodo besed. In kdo je bolj pristojen za besede, kot avtonomna Univerza? Kot njeni najvišji predstavniki. Laična država tudi v tem primeru ni pristojna, niti pooblaščena za ukrepanje.
    Spomni se primera: “Ko olistajo breze” Svoboda umetniške besede je bila ovrednotena nad domnevno užaljenostjo prizadetih.

    Spomni se tudi najine debate na temo “Čefurji raus”, tudi tam si prezprizivno dajal prav avtorju pri njegovi umetniški svobodi izražanja. Pred pravico policistov, da zaradi užaljenosti iščejo pravico na sodišču.

    Rezime:
    Rektor univerze ne vidi znakov korupcije, bivši rektor tudi ne,
    Sam Križanič zavrača vsako krivdo, predsednik vlade je začuden nad dvomljivo argumentacijo Kosa (korupcija ja, kaznivost ne). In tudi mojo podporo ima dr. Križanič.
    Boš kljub vsemu še vztrajal Pris?
    :-)

  9. Pris Pris pravi:

    Rado, tu sploh ne gre za vztrajanje, odzval sem se na tvojo splošno trditev, da “država in njeni organi nimajo pravice presojati način in metode delovanja univerze”, kar seveda ni res. Komisija za preprečevanje korupcije obstaja ravno zato, da opozarja na toleranco do ravnanj v stilu “med brati”, “roka roko umije”, “zveze in poznanstva”, v vseh segmentih naše družbe. To je njena osnovna naloga, prepustitev zadeve organom pregona pa šele sekundarna (v primeru, da obstajajo razlogi za sum, da je presojano ravnanje tudi kaznivo dejanje).

    Če je Pahor res začuden nad “dvomljivo argumentacijo Kosa”, potem očitno nima pojma, zakaj obstaja Komisija in kakšne pristojnosti ima. Vprašaj se, kdo je bolj pristojen in usposobljen za ugotavljanje in opozarjanje na znake korupcije v družbi, rektor ali vodja protikorupcijske komisije. Ponavljam, pojem korupcije ni omejen le na delovanje državne uprave in na kazniva dejanja, tako da je “korupcija ja, kaznivost ne” povsem mogoč opis določenega ravnanja.

    Če pa se rektorju zdi, da zadeva ni (dovolj) sporna za ukrepanje in zoper Križaniča ni uvedel ukrepov, ki so v okviru njegovih pristojnosti, je to njegova avtonomna odločitev in mu te pravice seveda ne jemljem. Ne morem pa jemati Komisiji pravice, da to dejanje komentira, kakor ne morem jemati glasu javnosti, ki zahteva Križaničev odstop.

    S “Čefurji raus” pa tole res nima nobene zveze. ;)

  10. bimbo pravi:

    Pri teh ministrskih afnarijah me motita dve podrobnosti:

    1. Nevzdržna mi je misel, da naj bi ministri, ki so bili sicer deležni marsikatere dokaj tehtne kritike ali celo suma, po novem frčali zaradi manjših (Erjavec) ali le drobnih napak (Križanič, Pogačnik). Kot bi tajnico odpustili zaradi lakiranja nohtov pred obiskovalci in ne zaradi slabega ali neopravljenega dela.

    2. Kar nekaj sem že prebral ali slišal o aferi Križanič, nikjer pa nisem zaznal poskusa,da bi se razjasnilo, kdo imenuje te famozne tri člane komisije, kdaj so jo imenovali, so jo vmes kaj spreminjali, predvsem pa, ali je možno, da je nekdo nalašč ustvaril to razmerje napetosti. Nočem namigovati, na kakšne zarote, a ta vprašanja se mi zdijo normalna za vsakogar, ki hoče razčistiti in ne zgolj hujskati.

    Strinjam se s Prisom, obenem pa menim, da je Mramorjevo dejanje v skladu s takšnim razmišljanjem. Morda to res ni bil znak izrazite samozavesti, a ne želim si krdela pretirano samozavestnih vplivnežev, ki so vajeni urejanja zadev tako po domače. Zato Mramorjevega dejanja ne razumem kot izraz strahopetnosti, ampak raje poguma, da v svojem akademskem krogu jasno pokaže, kako ne bo sprejemal takšnih poskusov in se jim je pripravljen upreti. Podobno kot pes čuvaj, ki laja, da mu ne bi bilo treba gristi. :-)

  11. nevenka nevenka pravi:

    Mene tudi zanima kdo bi reševal eventualni konflikt interesov, če nihče ne bi pokazal nanj.
    Mramor? Kos?
    Na naših faksih bi Kos imel veliko dela, če bi se ga lotil.
    Pa je Mramor raje na Križaniča pokazal, ta je tisti, ki posega v avtonomijo!
    Križanič mi ni pri srcu, a tokrat sem pričakovala drugačno reakcijo od Mramorja.

  12. Sajt pravi:

    @bimbo: Vseeno je kdo je imenoval komisijo. Če meniš, da je pristranska, se pritožiš na univerzo in ne prosiš ministra, naj v tvojem imenu posreduje pri dekanu.
    @Nevenka: Po moje niti ni šlo za konflikt interesov. Kot prvo, Damjan je bil imenovan naknadno, ker je ena članica komisije menila da dizertacija ni dovolj strokovna in je Božičeva ne sme zagovarjat. V tem primeru se imenuje četrtega člana, ki presodi ali to drži. Poleg tega, na EF lahko doktoriraš iz teorije ki je diametralno nasprotna teoriji, katero zagovarja npr. Damijan in obratno pri starejših ekonomistih boš lahko doktoriral iz novo klasične teorije (če pristanemo na delitev ekonomistov), če boš le stvari strokovno utemeljil! To se dogaja cel čas. Nihče še ni padel zgolj zato, ker se zavzema npr. za drugačno vlogo države, je pa padel če stvar ni bila utemeljena.

  13. nevenka nevenka pravi:

    Sajt, to kar si povedal, precej spremeni sliko. Ali tega v svojih izvajanjih novinarji ne morejo pojasniti? Da potem ljudje takole na pol obveščeni pametujemo in se v lastni državi še slabše počutimo kot bi bilo treba.

  14. ruhmkorfff pravi:

    nevenka, to je bilo takoj in povsod povedano in napisano.

    recimo:
    http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042330102

    polobveščenost je navadno posledica polpismenosti.

  15. nevenka nevenka pravi:

    Ne bodi žleht. Nisem prebrala tega članka.

  16. ruhmkorfff pravi:

    sej ne gre za “ta članek”. o tem – da so zaradi negativnih mnenj o disertaciji imenovali damjana kot četrtega člana komisije – so poročali vsi (rtvslo, 24ur, delo, zurnal24, vecer, siol, celo za vas bolj relevantna mladina oz. reporter, itd).

    torej je, da bi bili celotno obveščeni, treba le znati brati, prebrati in razumeti. če ste kljub temu obveščeni le napol, imate težave s funkcionalno pismenostjo oz. – kot sem napisal – ste napol obveščeni, ker ste na pol pismeni.

    kaj naj bi tu bilo “žleht”, ni jasno.

  17. nevenka nevenka pravi:

    Aja, a res. Nič ne bo držalo, niso vsi tako poročali, vsaj takrat, ko sem jaz spremljala.
    Poročali so samo, da se je Križanič pritožil, da je Damjan v komisiji in je to pojasnil s konflikotm interesov. V začetku ni nihče pojasneval, da je bilo že prej kaj spornega, in da je bila disetacija pravzaprav od ene članice že zavrnjena. To so dodali kasneje in tega jaz nisem slišala. Zakaj me hočeš na vsak način narediti bedasto? Kaj imaš od tega? Daj, zrelaksiraj se malo. Ali pa vsaj obvladaj.

  18. bimbo pravi:

    @Sajt: Imaš prav, le dozdevalo se mi je, da zgodba o komisiji morda ni tako enostavna, kar si v pojasnilu Nevenki potrdil. Seveda bi pričakoval, da gospa, ki zmore pripraviti doktorat le-tega zmore tudi zagovarjati – brez ministrskih posegov.

    @ruhmkorff: Tudi jaz sem očitno preveč površno spremljal ta “politično-medijski križarski pohod” na Križaniča. Kot olajševalno okoliščino lahko navedem le dejstvo, da sem se takšnega polovičarstva navadil prav zavoljo prepogostega enostranskega poročanja. Tudi zaradi tega med tednom le redko preberem časopisne vsebine. Očitno bom moral biti spet bolj pozoren.

    V Dnevnikovem članku mi je pozornost pritegnilo dejstvo, da z mentorjem Božičeve niso mogli govoriti, da tiste članice komisije, ki naj bi disertacijoocenila negativno niso niti poimenovali, kaj šele pridobili njeno izjavo, so pa navedli Damijanovo tolmačenje zapletov, ki naj bi se dogajali še preden je bil on imenovan za četrtega člana komisije. Na podlagi tega res ne morem presoditi, kdo ima prav. Sem pa opazil, da nekdanji “ministrski namizni nogometaš” zadnje čase pogosto piše za Dnevnik – o TEŠ6. Najbrž to ne pomeni nič drugega, kot da ga novinarke Dnevnika lažje prikličejo za kakšno izjavo.
    Skratka, ta klobčič se mi zdi malo bolj zapleten, kot je bilo videti na prvi pogled.

  19. ruhmkorfff pravi:

    spoštovana nevenka, za “bedasto” vas ne delam jaz.

    V začetku ni nihče pojasneval, da je bilo že prej kaj spornega, in da je bila disetacija pravzaprav od ene članice že zavrnjena. To so dodali kasneje in tega jaz nisem slišala.

    to enostavno ne drži. mediji, ki sem jih prej naštel, so to objavili takoj, že 14. (finance) in 15. januarja (ostali dnevniki).

    (te članke si lahko na spletnih straneh omenjenih medijev ogedate še danes; za iskanje lahko uporabite npr. http://www.google.com )

    le redko se pomanjkljiva pismenost in nizka sposobnost razumevanja lahko prikrije z izmišljevanjem in laganjem (“to so dodali kasneje” ipd).

    vprašanje, zakaj je bil v komisiji Damjan, pa takoalitako nima velike zveze z zahtevo ministra po spremembi sestave komisije.

  20. nevenka nevenka pravi:

    bimbo, je pa glede na to, kar je sajt pojasnil, vendarle težko pričakovati, da bo nekdo s svojo disertacijo lahko dovolj dobro argumentiral svojo teorijo človeku, ki je prepričan v nasprotno, ravno zato, ker ne sprejema nasprotnih argumentov, oziroma mu niso dovolj tehtni. Saj zato pa je več ekonomskih teorij. Meni se pa zdi to vseeno tako – tako. Vprašljivo.

  21. Nevenka pravi:

    @ruhmkorfff
    Evo, tole je prvi članek, ki sem ga brala.

    http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042330940
    Danes sem izvedela še ozadje. Žal, je res, da nimam časa nadzirati vseh medijev. Takole so pisali devetnajstega.

    A bi najbrž to itak moral vedeti, če bi bil funkcionalno pismen.

  22. olna pravi:

    Tole se mi zdi zanimivo.

    “…Poleg tega, na EF lahko doktoriraš iz teorije ki je diametralno nasprotna teoriji, katero zagovarja npr. Damijan…”

    Jasno mi je, da ne morejo biti vsi o vsem istega mnenja, ampak kako bo profesor, ki je DIAMETRALNO drugačnega mnenja, vrednotil argumente, s katerimi kandidat utemeljuje svojo teorijo? Argumenti se mu morajo zdeti logični, domnevam. In kako se mu bodo zdeli logični, če sam zagovarja diametralno drugačno teorijo?

  23. ruhmkorfff pravi:

    a.

    torej ni res, da “V začetku ni nihče pojasneval, da je bilo že prej kaj spornega, in da je bila disetacija pravzaprav od ene članice že zavrnjena. To so dodali kasneje in tega jaz nisem slišala.”. vi ste pač “prebrali” en članek iz enega medija en teden kasneje in si – hop! – ustvarili mnenje.

    naj dodamo k (funkcionalni) nepismenosti in laganju za nazaj še omejenost in nezainteresiranost?

    pri članku, ki ste ga prilepili, je (precej opazen) okvir z naslovom “Preberite tudi”, kjer so povezave na več člankov o tej tematiki, tudi na prvega. klikniti na take reči (in pogledati še kak drug medij) je za boljše razumevanje dogajanja preprosto in učinkovito sredstvo.

    bo pa naslednjič bolje, kajne!

  24. Rado Rado pravi:

    Dobro Pris,
    povedala vsak svoje. Zame in za moj referenčni okvir je pač sveta pravica Križaniča, ki ni kdorsibodi, ampak pozna Univerzo in je celo docent na Ekonomski fakulteti, da pove kaj si misli o sestavi komisije. Ravno tako, bi imel sveto pravico Mramor, da mu karkoli zabrusi nazaj. In zadeva bi bila rešena. Zato sem pač prepričan, da Kos v ta dialog nikakor ne sodi in da v klepetu (ali prepiru) dveh profesorjev pač ne more biti do korupcije.
    Pejovnik je zadnjič pojasnjeval način oblikovanja komisije za oceno doktorata (na dveh, treh nivojih), tako, da “posredovanje” enega profesorja ne more spremeniti sestave.

    Poleg tega se nihče ni vprašal po vsebini. Kaj če je navsezadnje imel Križanič prav in da je komisija res pristranska?

    Če pogledamo kakšne posledice prinaša ta afera. Zdaj se že klošarji po bifejih eksplicitno izjasnjujejo: Koooruuupcija!!!! Križanič mora iti! /pa nimajo pojma o pojmu/.

  25. Rado Rado pravi:

    Sem pa naknadno prebral to kolobocijo, ki jo je podrobneje opisal Ruhmkorfff.

    In to “golaževo juho” naj bi reševali izven Univerze? Še bolj sem prepričan, da tu Kos, niti kdorkoli od zunaj nima kaj iskati.

  26. bimbo pravi:

    Naj mi delno upravičeno jezljivi ruhmkorfff dvakrat oprosti. Prvič sem prav nemarno v vzdevku zapisal le dva f-ja. :-)
    Drugič, ne bom bral vseh člankov na to temo preden bi zapisal, da je zanimivo, kako je ta zadeva sploh prišla v medije. Če prav razumem, je Mramor obvestil komisijo in rektorja in menda ne tudi novinarjev. Kdo je bil globoko grlo v tem primeru in zakaj.
    Škoda je, da nevedneži toliko ropotamo okrog nečesa, kar bi morali biti sposobni rešiti fakulteta in Univerza. Križanič pa bi se tudi že lahko navadil, da za ministre veljajo neke osnovne meje spodobnega in politično zrelega vedenja.

  27. ruhmkorfff pravi:

    :-)

    ad drugič: jep – to, da se ne bere vsega, ni baš hud zajeb; informacije so precej zgoščene in relevantne hitro pridejo na vrh, tako da za obveščenost ni treba besno spremljati “vseh” medijev.

    hud zajeb pa je, če nekaj (očitnega in povsod napisanega) spregledaš in potem pišeš, da “to pa zdaj (!) čisto spremeni stvari” (pa jih konkretno to ni prav nič, če je tema križaničev koruptivni pritisk na univerzitetno komisijo) in si celo izmišljuješ, da “tega niso pisali” oz. “o tem so pisali kasneje”.

    pozornost je čist fina reč, ane.

    ad prvič: ne oprostim.

  28. Sajt pravi:

    @Olna: Imaš prav, pretiraval sem. Ločnica med profesorji in ekonomskimi šolami ni tako jasna. Sedaj bom prekomerno poenostavljal. Npr. da Damijan zagovarja manjšo vlogo države, ker so nanj vplivali novi klasiki in Božičeva večjo vlogo države, ker je nanjo vplivala novo keynesianska šola. Če Božičeva v dizertaciji zagovarja tezo, da je v Sloveniji na tem pa tem trgu privatizacija slaba, zaradi ne vem, npr. premajhne konkurence, asimetrije informacij,.. in obenem na strokoven način dokaže prisotnost teh nepopolnosti na trgu, ter utemelji zakaj se ne bi zmanjšale, če bi prišlo do privatizacije in hkratnega povečanja regulacije, ji verjetno nihče nebi dal negativne ocene. Če pa svojo tezo zagovarja na način, da je to pač naš nacionalni interes, da nam bodo vladali tajkuni, tujci, ali kaj vem kdo, potem je stvar jasna. Sam ne vem, ali gre v resnici za takšen primer, ne poznam nikogar od akterjev osebno, na prijateljski ali strokovni ravni. Hkrati sem zgoraj močno poenostavljal.

  29. nevenka nevenka pravi:

    Ja, ravno to, na kar je opozorila Olna, je mene skrbelo, dva komentarja prej.
    Priznati nekomu argument, ki zagovarja diametralno nasprotno mnenje????
    Saj to bi pomenilo priznati, da Damjan nima prav.
    Dvomim, da bi se to lahko zgodilo. Res dvomim.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !