Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Poskusiti znova.

Objavil Rado, dne 1.08.2009

 

Nedelja je, poldvanajstih zvečer. Nemiren večer je. Ne morem zaspati. V kinu sem bil maloprej. Gledal sem Philadelfijo. Pretresljiv, na trenutke sentimentalen film o odvetniku, ki ga njegovi delodajalci odpuste zaradi aidsa in homoseksualnosti. Vrh filma je bil v prizoru, ko umirajoči odvetnik komentira petje Marie Callas. Njegovo vživetje v vsebino petja in dialog z instrumentalno spremljavo, ki zdaj daje, zdaj jemlje upanje, je nabito z globoko čustvenostjo. Zavedujoč se bližine smrti, se z vso silo oklepa življenja in ga dojema z vsemi tančinami, z vso rahločutnostjo. Zelo pretresen sem bil!     

 

Podobne občutke sem imel, kot ob prizoru iz filma Duh, ki sva ga še skupaj gledala. Tisti prizor s Patrikom Swayzejem in Demi Moore imam v mislih – ob nočnem kiparjenju, ki ga spremlja znana melodija. Pa čeprav v drugem primeru ni šlo za umiranje pač pa za nabitost z erotiko. Sicer pa menim, da je manj važno, kakšen je oblika čustva, važno je, da te prizor pretrese pa naj si bo to zaradi seksualnosti, žalosti, groze ali bolečine. Se spominjaš zgodbe iz 19. stol., o pritlikavem francoskem slikarju Tulusu Lotrecu, ki je precejšen del življenja prebil med prostitutkami v javni hiši in je opazoval ženske tako med seksualno naslado  in tudi med rojevanjem. Lutrec  je trdil, da je izraz na obrazu ženske identičen, kljub temu, da gre v prvem primeru za vrhunec prijetnosti in ugodja, v drugem primeru pa za maksimalno bolečino.

            Videl sem te ta teden, pa nisem imel hrabrosti ogovoriti te in ti predlagati, da bi zopet . . . . Bal sem se grobe zavrnitve.

            Končujem to pisanje v postelji, na prvih dveh listih, ki sta mi prišla pod roke, z mislijo iz konca Ime rože: “Bog je en prazen nič, ne zanima ga ne tukaj, ne zdaj”!

           

Včasih ne mislim nate,

Damijan

 

 

  • Share/Bookmark

9 odgovorov v “Poskusiti znova.”

  1. nevenka nevenka pravi:

    Pismo kot zapis v dnevniku. Nikoli odposlano. Z vseobsegajočim zavedanjem dragocenosti življenja, vsega kar nam je dano in vsega kar lahko tako hitro izgubimo. V življenju srečamo kdaj koga, ki ga ne bi smeli izgubiti, pa nas nihče ni naučil kako se živi bolj prav, bolj srečno. Zadnje čase je tako moderna puhlica, da je sreča odločitev. Tako pametujejo tudi po teh blogih, da je že kar neverjetno. Sreča je vedno bila in bo izpolnitev. In zanjo je potrebno več odločitev in kolikor smo del sveta, toliko odločitev ni naših.
    Koliko nam pa neizpolnjenost zagreni življenje, pa je v naših rokah. Bati se, je nekaj kar nas pušča praznih rok, ali pa imamo v rokah nekaj česar sploh želeli nismo.
    Nihče ni vesel zavrnitve. A tudi zavrniti ni lahko, če gre za človeka vrednega želje. A je vsaj pošteno, če je iz srca in v njem v resnici ni tega, kar bi človeka izpolnilo. To bi bilo hujše od zavrnitve.
    Živeti z nekom brez ljubezni, samo zaradi tega, ker je eden začutil
    skladnost, drugi pa ne toliko, da bi bil lahko srečen.
    Težko je oditi naprej, če imaš vero v to, da je nekaj točno tisto, kar želiš. Takrat ostane tisto, kar spremlja vsako tvojo misel in čas ne igra nobene vloge.

    Lep zapis Rado. Škoda, da te plati ne razkriješ večkrat in ti je politika večji izziv.

  2. Brane pravi:

    Moram priznati, da mi ni čisto jasno: V prvem delu sicer izražaš napad patetičnega pesimizma, v drugem delu pa bralca povsem zbegaš- izpade, kot da pišeš nekem Damijanu, ki je ali umrl (asociacija filma Duh), ali pa si bil z njim intimen (jojmene, ta razlaga, kolikor te poznam, ne pije vode).
    Edino kar je zanimivega tu, je razlaga o ženski mimiki.

    Slab prispevek, kot so tudi vsi tvoji politično (rdeče)obarvani prispevki.

    (Jaz za razliko od Nevenke namreč nisem dobil solze v oko… ;)

  3. Rado Rado pravi:

    Nevenka,
    politika je pač vlačuga. Vsakomer se pusti nategovati.

    Pri intimnejših temah pač obstaja nevarnost obscenosti, če ni na dovoljšnjem nivoju. Ti z umetniško vrednostjo svoje poezije nimaš problemov, jaz pa sem, kot meni Brane, sam sebe v tem pogledu precenil.

    Čeprav je pri Branetu videti (ob vsem spoštovanju njegovega mnenja), da gre za totalno kritiko. Piše namreč: “Slab prispevek, kot so tudi vsi tvoji politično (rdeče)obarvani prispevki”.

    Malo konkretnega torej, bolj je čutiti njegov osebni odpor do vsega mojega.

    Sem si to zares zasluzil?

  4. Brane pravi:

    kaj dosti te nisem mogel presenetiti s komentarjem, ko pa ti vedno povem, da si na političnem področju predvidljivo pristranski.

    Če pa začutiš potrebo po romantičnem pisanju, si pa res ne zaslužiš totalne kritike. Ampak si jo vseeno dobil. Od iskrenega bralca :)

    In namesto, da bi mi pojasnil, kar mi ni bilo jasno, se zjokaš (skoraj). Človeka boš nazadnje res prepričal, da si nežna dušica.. (klub robustnemu izgledu).

  5. nočni.metulj pravi:

    Za ljudi so čustva zelo pomembna, vendar mislim, da ne v tem smislu, kot ti pišeš, namreč prepričana sem, da se negativnim čustvom skušamo izogniti, kolikor je le možno, ker so povezana z bolečino,včasih telesno, pogosteje z duševno. Torej pozitivna čustva DA, radi se jih spominjamo in podoživljamo, negativna čustva NE!

    Glede izraza na obrazu prostitutke, ki rojeva oziroma nudi moškemu-stranki seksualno naslado; hm…glede na to, da večina prostitutk igra naslado, četudi so tisti večer obdelale že več strankin upoštevajoč, da ne gre za mazohistke je izraz na obrazu najbrž res identičen, bolečine ob rojevanju in bolečine ob zadovoljevanju stranke, ki ji ni mar, da so vzihi zaigrani, oziroma v človeški naravi je, da so izrazi bolečine ob različnih situacijah skoraj identični.

  6. Benjamin pravi:

    Se strinjam Nevenka,
    zelo čuten tekst.

    Evo pa ravno včeraj je umrl naš Duh, naš Patrik Swayze.

  7. Zoran pravi:

    Uf,
    kakšna zgodba!
    In Rado. Ti je ponovno uspelo?

  8. Majda pravi:

    Že dolgo nisem brala tvojih blogov. Ta je res super, lepo napisano, škoda da ne napišeš kaj več in da ti je politika glavna tema. Prijetno presenečenje v prdprazničnem – medprazničnem – dnevu. Srečno v letu 2010.

  9. Brane pravi:

    ja, res škoda, da o politiki piše…

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !