Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Replika na Dežmanov "Milovan jaše zlobca"

Objavil Rado, dne 6.06.2009

Replika na:  Milovan jaše zlobca

 

Dežman: “Ljube bralke in cenjeni bralci”,

Takšna intimnost od tujca je vsekakor zelo neprijetna. Od tujca, ki  s svojim vedno “pocukranim” nasmehom spominja na vaškega župnika, ki z eno roko ponuja bonbone otroku, z drugo roko pa sega po njegovem telesu.  Tudi nisem in ne želim biti njegov niti ljubi, niti cenjeni.

Če naj njegove tekste sploh beremo naj se prosim poslej izogne tej osladnosti.

 

Nasploh pa je Dežmanovo seciranje komunističnih produktov in število žrtev in zablod, izrazito navijaško in enostransko. In ne daje pravih odgovorov. Ni pravo vprašanje komunizem, ali kapitalizem. In tudi pravilni odgovor na to vprašanje ni kapitalizem.

 

Pravo vprašanje je, ali kolektivizem, ali individualizem?  In pravi odgovor je oboje.  Ne smemo pozabiti, da je na ključni točki človekovega razvoja v misleče bitje prav in tudi  kolektivizem omogočil človeku, da se je profiliral kot bitje, ki se postavilo nad druga živa bitja.

 

Določen odstotek ljudi se vedno postavi nad druge ljudi, ne glede na družbeni sistem v katerem živimo. Tej skupinici ljudi pravimo elita.  In danes, slabih dvajset let po razpadu večine svetovnega komunizma***, tudi kapitalizem kaže svetu svoj grdi obraz. Na zahodu, pri svojih morda malo manj grdega, na vzhodu pa skozi kapitalsko in ekološko izkoriščanje, bolj grdega.  Seveda pa na vzhodu umirajoči, zaradi blagodati zahodne družbe, niso ravno v soju žarometov in TV kamer.  Se bomo zaradi tega delali, da se nas to ne tiče?    Elita, ki je nekoč tlačila socialistična ljudstva je ista elita, ki danes taca po, s potrošništvom zaznamovanem, človeku.

 

Če je nekoč, v socialistični družbi,  bil na udaru in šikaniran del elite, ki ga vladajoči niso pripustili v svojo družbo, so danes na udaru vsi tisti, ki so pri delitvi proizvedenega kolača potegnili takratko. (Vštejte sem vse tiste Slovence, ki prejemajo plače pod 500 evri).

 

S svojim razmišljanjem Jože Dežman ne deluje kot intelektualec širokega spektra. Ki bi mu lahko verjeli in mu sledili, ali pa se vsaj učili od njega.

Ne, Jože Dežman je zgolj ideloški vojščak.  (da je hkrati tudi konvertit mu tega ne bom zameril, ker s tem le potrjujeo mojo teorijo o elitah, ki se s spremembo političnega sistema ne menjajo)

 

*** 

V vsebinskem smislu smo danes na isti točki, kot smo bili sredi 19. stoletja, ko je liberalni kapitalizem s vso svojo krutostjo dosegel svoj limit.   Zadnjih dvajset let kapitalizma, brez prave konkurence socialnih idej je današnjo družbo pripeljalo do enake točke. Odtod iskanja in konference o marksistični misli.  Glej več o tem tu.

 

  • Share/Bookmark

9 odgovorov v “Replika na Dežmanov "Milovan jaše zlobca"”

  1. roli pravi:

    Spoštovani Rado!

    Kot si pravilno ugotovil elita prejšnjega sistema je pokradla celotno slovensko družbo in prav ti marxisti in leninisti so preko udbovsko-partijskega denarja pokupili celotno Slovenijo. Slovenski specifikum je ,da živimo v neke vste partikapitalizmu. Preberi še enkrat Dežmanov sestavek in tvoje nebuloze. Mogoče ugotoviš ,da je nekaj močno narobe s tvojim “širokim” spektrom…

  2. vlatka pravi:

    Rado,

    pridem več k’sno.

    :)

  3. Rado pravi:

    Tvoja trditev o kraji nevemčesa, je zgolj trditev. Malce teže je najti potrditev za kaj takšnega.

    Če že poskušam ocenjevati največjo škodo, ki je bila narejena v samostojni Sloveniji, potem bi daleč na prvo mesto postavil Demosov ukrep denacionalizacije v naravi. Hujšega od tega definitivno ni!

  4. roli pravi:

    Jojmene Rado! A si res tko moralen. Mnogo hujši ukrep se ponuja sam po sebi. Kot bi že lahko vedel vsaka posledica ima svoj vzrok… Partijska nacionalizacija-kraja premoženja s strani partijskih zločincev je človeško in nasploh mnogo hujši ukrep kot denacionalizacija. Rado tvoje oči se mi zdi so malce priprte. Sicer pa glede na tvoja iztirjene in skrajno čudne poglede ne vem, če se splača polemizirati. Mogoče o bograču ali čem podobnim…

  5. Rado pravi:

    Povojna nacionalizacija je bil ukrep ekonomske politike. Razlastili so bogataše in premoženje razdelili med mnoge reveže, ki sicer nikoli ne bi imeli nič svojega. To je bil dober temelj, za revitalizacijo porušenega gospodarstva.

    Priznam, da so mnogim posestnikom in tovarnarjem naredili krivico – še posebej tistim, ki so sponzorirali NOB. To je bila res svinjarija.

    Denacionalizacija v naravi je zopet II. poglavje. Nacionalizirano premoženje se je vmes že nekajkrat obrnilo in ni bilo več takšno, kot je bilo ob odvzemu. Nasploh pa so ga dobili nazaj tisti, ki si ga niso zaslužili. Vnuki in pravnuki razlaščenih.

    Ob tem je bilo storjeno mnogo novih krivic, ko so bili najemniki prostorov vrženi ven.

  6. Tina pravi:

    Čakaj, čakaj Rado. Tole o odvzemu premoženja bogatim pa ne bo čisto držalo. Se bom osredotočila na primere, ki so meni bolj znani, zato bi omenila zgolj nacionalizacijo kmetijskih površin. Veš koliko zemlje so pobrali kmetom? Pa tu ne govorim o nekih veleposestnikih.

    In res je, ko so jo dobili nazaj, je bila ta v čisto drugačni obliki – nikakršni, ker je država zelo slab gospodar. Če si dobil nazaj gozd, je bil poplnoma izropan (seveda v zadnjih tednih pred vračilom), neprimerno negovan. Torej kljub temu, da so zemljo sicer dobili nazaj, bodo od nje imele korist šele naslednje generacije.

    Je pa zanimivo, da zate v prvem primeru, ko so nacionalizirali premoženje, ni nič spornega, kljub temu, da so tudi v tem primeru metali ljudi iz svoje zemlje, …

    Ko pa so v 90ih vračali premoženje in zopet metali ljudi na cesto (najemnike? nekateri so imeli možnost pridobitve nezakonito odvzete zemlje- t.i. agrarni interesenti in te zemlje prvotni lastniki nikoli niso več dobili nazaj, kljub denacionalizaciji) – no to je bil pa cel hudič, ne Rado? Iskreno: ne vidim razlike med tema dvema variantama. Kako je lahko v nekem primeru vredu, če nekomu odvzameš zemljo, par 10 let kasneje je pa enako dejanje vredno vsega zgražanja? Priznam, res ne razumem.

  7. Rado pravi:

    Tina,

    tu si malce zamešala stvari. Takoj po drugi svet. vojni je bila nacionalizacija, s katero so s takšnim in drugačnim izgovorom najbogatejše razlastili. To zemljo (premoženje) so razdelili med predvojne kajžarje (ljudi, ki niso imeli nič svojega). /Pisatelj Tone Partljič je o tem času napisal dramo: “Moj ata socialistični kulak”./
    Ta ekonomski korak je prinesel prosperiteto.

    Druga zadeva pa je bila kolektivizacija, siljenje v zadruge, ki je prihajala na plano sredi petdesetih let. Ta ukrep zares ni prinesel pravega zadovoljstva, čeprav je kmetom vendarle omogočil, da so preko zadruge prišli do najema mehanizacije (traktorji, kombajni, itd)

    In še zadnje. Govoriš o tem, da ob denacionalizaciji pravi lastniki niso dobili nazaj. . . ?
    Draga Tina,
    po več kot petdesetih letih je vsako premoženje bilo že tolikokrat prekvašeno, da enostavna vrnitev v naravi ni več mogoča. Mar bi jim dali procentualno več certifikatov, nikakor pa ne objektov, v katero je prejšnja oblast vložila veliko sredstev, ali pa so ga vložili najemniki, ki so v tem objektu opravljali svoje dejavnosti, ali tam stanovali. Tu je nastalo veliko krivic do sedanjih lastnikov, zato da so premoženje dobili v roke tisti, ki ga dejansko tudi niso izgubili.

  8. roli pravi:

    Spet en jojme Rado. Povojna nacionalizacija ni bil nikakršen ukrep ekonomske politike??? To je bila enostavno zločinska prihvatizacija revolucionarne oblasti. Pač v smislu naredite mi to deželo Komunistično-Stalinistično-Rusko. Vse kar je bilo kaj vrednega so razdelili med zaslužne revolucionarje-morilce. Seveda je nekaj droptinic dobila tudi uboga raja. Ampak kaj ji je to pomagalo skozi vsa leta zločinskega experimentiranja? Posledično še sedaj životarijo s svojimi mizernimi plačami napram razvitemu zahodu. Veš Rado besede se, da preobračati. Ampak dejstvo je da so v totalitarnem sistemu najbolje živeli zločinci-komunistični vazali. In ta problem se močno vleče še v današnje čase. Še danes so nekomu dolžni… Res bi bilo potrebno ,da prenehaš verjeti v pravljice. Mogoče vsaj preberi nekaj manj-pravljičnega.

  9. vlatka pravi:

    Še pridem… :D

    LP, V.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !