Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Poseg politike v delo policije (obglavljena policija).

Objavil Rado, dne 26.01.2009

Post festum dogodki v zvezi s preiskavo zoper pisatelja Vojnovića,

so pokazali, da je Policija kleknila pod pritiskom politike (Katarina Kresal).  Današnja izjava združenja policistov Slovenije kaže na to, da se policisti zares počutijo užaljene. Tako je očitno mislil tudi Šinkovec, ki se je podpisal pod nadaljevanje postopka.

A vendar je Policija pod pritiskom, najprej javnosti (mediji) in kasneje še pod pritiskom politike (Kresalova), takoj zaustavila postopek.  Sam Šinkovec pa  je moral ponuditi odstop. (se žrtvovati, da se pomiri javno mnenje).

Najbrž se v tem hipu malokdo zaveda vseh implikacij, ki bodo sledili tem primeru. Zaradi tokratnega ogromnega pritiska, se bo v prihodnosti Policija v primeru, da bo v dvomih glede kaznivosti preiskovanega dejanja, raje odpovedala predaji primera tožilstvu v nadaljni postopek.  Tožilec, ki je najbolj kvalificiran za presojo, številnih primerov sploh ne bo dobil v obravnavo.

Kje je tu pravna država, če imata ulica in politika direkten vpliv na delo policije? Policija mora, ne oziraje se na vse, opraviti svoje delo. Tožilec pa je avtonomen pri odločitvah za nadaljevanje postopka.

________

Da ne bo nesporazumov, s svojo gornjo razpravo ne trdim, da je Vojnović kriv, kar so mu očitali.

  • Share/Bookmark

18 odgovorov v “Poseg politike v delo policije (obglavljena policija).”

  1. Pris Pris pravi:

    Rado, tvoje razmišljanje je sicer tehtno, ampak vseeno se tu bolj nagibam k Marcosovemu komentarju na Policajevem blogu:

    “Jaz bi raje rekel, da je Kresalova posegla v delo policije, preden bi se preveč osmešili pred javnostjo in s tem še dodatno potrdili stereotipe o ‘butalskih’ policajih.”

    Reakcija policije je bila že v šrartu ‘butalska’ in brez pravne podlage (kazensko preganjanje avtorja zaradi besed, ki jih je izrekel lik v njegovem romanu). Razumem, da se policisti čutijo razžaljene, ampak na take zadeve bi moral reagirati policijski sindikat z osveščanjem javnosti ipd, ne pa vodstvo policije s prisiljenim kazenskim pregonom.

    Dal bom primer, ki se je zgodil čez lužo. Leta 1991 je glasbenik Ice-T s svojim projektom Body Count izdal album, na katerem se je nahajala tudi pesem “Cop Killer”, v kateri se je poistovetil z mladim uličarjem, ki mu je dovolj policijske brutalnosti v getu in se odloči pobijati policaje. V pesmi se omenja celo dolgoletni šef losangeleških policistov Daryl Gates. Nedvomno je šlo za več kot zgolj razžalitev policistov. Je Ice T fasal ovadbo? Ne, bunila so se policijska društva in sindikati, ki so pozvali k bojkotu vseh storitev in produktov lastnika glasbenikove založbe Time-Warner, ki je vključevala tud Disneyland. Dosegli so, da je Ice T s plošče “prostovoljno” oz. na “prijazen namig” založbe umaknil sporno pesem. Na tak način se bori proti temu, ne pa z za lase privlečenim pregonom.

  2. Rado Rado pravi:

    Pris,
    kot sem že rekel, tudi jaz menim, da “ovadba” ni bila na mestu. A vendar, kdor dela tudi greši. Vendar javnost ni zato da “uči” policijo. Kar poglej na net, nekaj tisoč se jih je nenadoma našlo, ki vse bolje vedo.
    Tožilstvo je tisto, ki bo policiji nastavilo ogledalo. Torej policija se lahko kdaj tudi zmoti in ob tej priložnosti ji bo pač tožilec namignil: “Ljubčki, s tem si pa ne morem dosti pomagati” in bo vrgel zadevo v koš.

    In če zdaj dopustimo Kresalovi, da prepreči, kot praviš, blamažo, se prav lahko zgodi, da bo drugič posredovala v drugo smer. In na koncu: Poseg politike v policijo bo postal pravilo.

    Tvoj ameriški primer je seveda zelo zanimiv!

  3. Pris Pris pravi:

    Tvoja bojazen za naprej je seveda na mestu, vendar Kresalova v večini drugih primerov ne bi imela tako neposrednih vzvodov.

    Konkretno kaznivo dejanje je namreč eno redkih, ki se ne preganja po uradni dolžnosti, ampak na predlog oškodovanca, v tem primeru policije. Oškodovanec lahko tak predlog umakne vse do konca postopka, ob čemer se mora pregon nemudoma nehati. To se je tudi zgodilo. V vseh drugih primerih pa je tako, kot si rekel, dokončno besedo o zadevi ima tožilstvo in če je le-to dovolj neodvisno in strokovno, se lahko notranja ministrica tudi razpoči, ustaviti pa zadeve ne bi mogla, ker tožilstvo pelje postopek ex offo, po uradni dolžnosti, neodvisno od mnenja notranjega ministrstva.

    V konkretni zadevi je Kresalova vplivala na voljo oškodovanca glede pregona, ne pa na konkreten (predkazenski) postopek policistov, kar je bistvena razlika, torej ne gre za “klasičen” poseg politike v policijo (kot jo npr. poznamo v zadevah Zidar-Penko ali metla Mete Rupel). Mislim, da se v tem strinjava.

  4. Rado Rado pravi:

    “Konkretno kaznivo dejanje je namreč eno redkih, ki se ne preganja po uradni dolžnosti, ampak na predlog oškodovanca”

    Priznam!
    v tem primeru tega nisem upošteval.
    To potem malce omili posredovanje Kresalove, ker ni vpivala na nevtralen organ, ki je zadolžen za pregon, ampak na “domnevnega” oškodovanca samega.

  5. rubinstein pravi:

    @Pris, se moram najprej opravičit, a zadnje čase mi grejo tvoji pravniški komentarji na živce in ta pravniški prav na jetra. In pravniški jezik na bruhanje. Življenje se tako hitro spreminja in to vedno bolj hitro, spremembam pa sprejemanje novih in popravljenih zakonov ne samo, da ne sledi, ampak “z eksponencialnim pojemkom nazaduje. Se ne čudim, da si postavil prav tudi pri onem Kramarjevem “primeru. Vzgojno. Če bo Kramar vzel, bomo šli tudi raja na ceste po ta svoje. Tam vem, da ne bo pravnikov ali zdravnikov.. Dosledno pravno gledanje na današnje probleme se mi zdi zato neodgovorno. Pravna država je bolj uboga, če gre ljudem na jok, ko vidijo, da jo eni zlorabljajo in (legalno) potiskajo ljudstvo v revščino in obup, ker so sami revni ravno zato, ker so pošteni.
    Ne bi bilo čudno, če postajam anarhist..

  6. GSH pravi:

    epic!
    http://www.youtube.com/watch?v=PScmRiaZhwk&feature=related

  7. Pris Pris pravi:

    @rubinstein:
    Meni se zdi, da je prav, da ljudje, ki pišejo zapise in komentirajo o tem in onem, poznajo tudi pravno plat zadeve, če ne zaradi drugega, potem zaradi objektivnosti. Zato ponavadi zadevo osvetlim tudi s pravnega vidika, seveda če dovolj poznam konkretno področje. Strinjam se glede hitro spreminjajočega se življenja in nazadovanja prava, ampak to pa res nima nobene zveze s primerom Vojnovićeve knjige, saj tako knjige, kot tudi pravila o razžalitvi obstajajo že dlje časa in niso produkt hitro spreminjajočega se življenja. Brez skrbi, tudi mene v tej državi moti marsikaj, pa ne toliko pravo samo, kot birokratizacija t.i. pravne države in sodišč, kjer so eni bolj zaščiteni kot drugi. Vseeno pa se mi zdi, da je to širša tema in nima zveze s konkretnim primerom.

    Glede “onega Kramarjevega primera” sem bil pa očitno narobe razumljen. Tam sem glavno odgovornost preložil na pleča države oz. takratnega predsednika nadzornega sveta (ki ga je nastavila država), ki je podpisal pogodbo. Nikakor pa nisem za to, da se izplačujejo tako visoke nagrade. Seveda pa je zdaj na državni strani naloga, da najde način, kako tudi pravno zaobiti podpisano pogodbo. Kaj pomaga državljanom, če Pahor nepravno “pokaže jajca” in Kramarju deklaratorno zavrne izplačilo nagrade, čez pet ali več let pa bo Kramar od države iztožil trikrat večjo odškodnino?

    Tudi mene razbesni, ko vidim bogatenje na podlagi zlorab, še bolj pa me prizadanjejo uboge obupane stranke, ki prihajajo k meni po (brezplačno) pravno pomoč in jim vsaj do meja mojih pristojnosti vedno skušam maksimalno pomagati, pa je sistem naravnan tako, da se to včasih sploh ne da. :(

  8. GSH pravi:

    Ja pris je “wrong adress” za pizdenje, imo.

  9. rubinstein pravi:

    @Pris, tako kot sem pri Simoninem kavču pravzaprav brala le komentarje in se je tema šele tam odlično razvila, v nepredvideno smer, sem tudi tu ob meni nezanimivi temi one knjige dregnila le ob komentarje. Zmotilo me je, da si vedno bolj pravniški, da pišeš v meni zoprnem, “mrtvaškem jeziku. sorry. Sicer ne spustim nobenega Radotovega bloga, ker sicer dobro piše, kakor tudi ti. Seveda se jaz na marsikaj ne spoznam in pišem v napačno smer, a pišem le če me kaj vznemiri in če se mi zdi vredno o nečem (ne nujno točno ta tema, zakaj bi se pa omejevala..) nekaj napisat. Vidiš, pri meni so pravila o pisanju komentarjev malo manj stroga, saj nisem pravn…hehe.
    Pravila o razžalitvi sem pa jaz za razliko od tebe prepričana, da se spreminjajo, vsaj v življenju, ne vem, kako so s tem na tekočem pravniki.. A te lahko vikam naprimer, ali te s tem užalim..haha.V same globoke pravniške probleme, ki jih omenjaš, se pa res ne bi (več) spuščala, a moje mnenje je, da pravo pomaga celemu svetu rezat vejo, na kateri sedi. Legalni posli so nas namreč spravili v to krizo. Samo morala nas še lahko reši in ne sodišča. “Imamo priliko spoznat” kakšno ima g. Kramar. Ma ja, sem spet zašla, pa kaj..
    Lep pozdrav tebi in Radotu. Sta najbrž oba pravnika, kar je in ste sicer čisto O.K.

    @GSH, saj le redkokdaj..

  10. Pris Pris pravi:

    “Pravila o razžalitvi sem pa jaz za razliko od tebe prepričana, da se spreminjajo”

    Nisem mislil na vsebino, ampak na pravila glede podajanja ovadbe oz. zasebne tožbe za razžalitev (o tem sem namreč govoril v svojih komentarjih). Jasno je, da je razžalitev izredno subjektivna zadeva in ni odvisna samo od spreminjanja standardov skozi čas, ampak se te standardi tudi razlikujejo od človeka do človeka. Glede tega imaš še kako prav!

    Glede Kramarjeve “morale” se strinjam s tabo, še enkrat pa bi izpostavil dejstvo, da mu takšne zahteve “omogoča” pogodba, sklenjena leta 2002. Vse preveč se pozablja na “moralo” takratnega predsednika nadzornega sveta NLB in državnega sekretarja na MF Antona Žuniča, ki je podpisal omenjeno pogodbo, prav tako pa je vsebina te pogodbe “nastala” pod njegovim “budnim očesom”. Ne pozabimo tudi njegovega šefa ministra Mramorja in takratnega predsednika vlade Ropa, ki sta bila o zadevi zagotovo vsaj obveščena. Žunič je danes zaposlen v Pahorjevem kabinetu kot svetovalec. To pove vse. Zame ni toliko sporen Kramar, ki zahteva nekaj, kar mu pripada po pogodbi, ki je bila spisana na MF, bolj so mi sporni akterji na strani države, ki so vse skupaj sploh omogočili.

    Oglasi se še kaj! vedno rad prebiram različna mnenja.

    LP

  11. rubinstein pravi:

    Pris, daj, saj veš, da so bili kriteriji uspešnosti leta 2002 nekaj drugega, kot bi bili danes. Če je res, dejansko in ne po kriterijih iz še pravljičnih časov, tako uspešno vodil,pa naj si izplača, pa v gotovini, če jo bo še kje v banki našel..ha. Sicer naj še pogleda tam, kjer danes ni zasnežilo. Mogoče se pa motimo mi vsi, da on sploh še hoče ta “dnar imet, lahko je človek, drugačen in bi bremenu vseh teh miljonov raje ušel..svoboda pa nekaj stane,zato.. Aaah, kakšne probleme imajo eni.. in oni drugi, ki jih omenjaš.
    Končam temo tega gospoda, drugače me bo Rado okregal, kot sem si prej jaz to privoščila.

  12. Pris Pris pravi:

    Kriterij uspešnosti je dobiček banke.

    Kolikor vem, znesek nagrade v pogodbi ni bil določen nominalno (=milijon evrov bruto), ampak glede na odstotek dobička, ki ga izkazuje banka. Torej ta denar dejansko je in ga ni potrebno iskati. To je del dobička, ki je bil izkazan v obdobju, ko je banko vodil Kramar.

    Problem pogodbe je, da je edini pogoj za izplačilo, da so izkazi dobička “pravilno prikazani”. Pod to si predstvaljam, da bi dobiček moral biti realno izkazan. Nisem finančni ali računovodski strokovnjak, lahko da zadeva pomeni kaj drugega. Tu se kaže odgovornost države, ki jo poudarjam.

    Še članek iz Financ:
    “Žunič med drugim navaja le, da je bilo po posameznih letih ključno za določanje višine nagrad vodilnim v NLB, da je bila višina poslovnega rezultata pravilno prikazana.”

    http://www.finance.si/235564

  13. rubinstein pravi:

    Hvala. Mogoče, in mogoče bom jutri tudi jaz razumela. Kot me je na začetku zmotil pravniški jezik, me je zdaj poslovni. Pa nič zato, saj drugače se ne da povedat. Prej bi se zapičila v to, da on poleg plače dobi še nagrado v odstotkih od dobička tam, kjer dobiček že velik je in bi se mogel res potruditi, da ga zbije iz vztrajnosti. Poglej, kaj je Dronyx napisal, za en evro bi vodil tako firmo. Kako se je pa upoštevalo kredite, ki so izpuhteli v delnicah na borzi, a to pa ni v dobičku upoštevano, ker bomo s tiskanjem denarja in devalvacijo vsi neprivlegirani(ki nimamo nagrad na dobiček) enkrat plačali.

  14. Rado Rado pravi:

    Rubinstein,
    niti približno nisem pravnik, čeprav je res, da moram pri siceršnjem delu, kdaj poseči in se naučiti še marsikaj tudi z drugih področij. (kot najbrž veliko tistih, ki se ukvarjajo s kakšnimi kompleksnimi zadevami).
    :-)

    Še naslovni zadevi na rob:
    Zavzemam se za pisateljevo pravico svobodno pisati,
    enako se zavzemam za pravico, da si užaljeni policaji iščejo pravico in zadoščenje na sodišču.
    V danem primeru so bili (po mojem mnenju) zaradi neupravičenega pritiska javnosti in posega politike, prikrajšani za svojo pravico.

    :-)
    Rubi,
    vsakega kaj jezi. Mene npr. jezi, ker ljubljančani govorijo
    “zadánejo” in ne “zadénejo”, kot je pravilno.

  15. Rado pravi:

    Se opravičujem za Vodovnika.

    V mislih sem seveda imel Vojnovića!

  16. rubinstein pravi:

    Hudo. Mislim ta jeza na ljubljančane. Primerljivo z mojo jezo, na katero se je danes direktno odzval Obama s pozivom proti taki neodgovornosti, o kateri sva razpravljala s Prisom. Sklicevanje na pravo, zakonitost pogodb za nagrade je razumljivo za take hazarderske odvisnke od denarja. Mi je jasno, da jim ni pomoči v zvezi z odvisnostjo, na uslišanje prošnje za denarno pomoč pa, ne oni seveda, ampak njihovi “delodajalci” lahko računajo. :) Ob tvoji jezi bi pa vsaj župan Jankovič lahko kaj protestiral.
    V zvezi s knjigo, nisem dosti razmišljala, vsak ima po svoje prav. Obe strani in vsak komentator, tudi pri Jenšterletu.

  17. rubinstein pravi:

    Ah, ja. Jaz se rada povaljam s kom tu in tam, nikoli pa doma in tam, kjer je treba (pod ustreznim postom), zato oprosti, Rado, za nazaj in za vnaprej za moje smetenje in puščanje dlak na tvojem blogu. Tu pa meni ni pomoči.

  18. Rado pravi:

    “Jaz se rada povaljam s kom tu in tam, nikoli pa doma in tam, kjer je treba”

    Rubi,
    to je bil tvoj zelo ljubek in iskren citat. Le še pridi kdaj.
    :-)
    LP

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !