Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Prijateljstvo

Objavil Rado, dne 31.10.2008

 

“Prijateljico imam”, mi je zaupal oni dan znanec, ki sem ga srečal ob šanku in me častil s kavo.

Pozorno sem prisluhnil.

“Z drugega konca Slovenije je. Občasno greva skupaj v hribe, na kakšen koncert, ali pa se preprosto dobiva na klepetu.  Stal sem ji ob strani, ko je preživljala travme ob ločitvi z možem. Pa tudi zdaj, ko v njeno življenje prihajajo drugi moški ji “pomagam” pri oceni, če kaj veljajo”.

 

“Sliši se povsem korektno”, sem mu delal in previdno vprašal: “Ali pri tem obstaja še kakšen problem? Si morda zaljubljen vanjo”?

 

“To ne”, mi pravi, “ni mi težko prisluhniti ji, le tako kritičen odnos ima do mene. Zadnjič mi je očitala, češ da se premalo trudim, da bi v družbi jaz prevzel stroške runde.  To je sicer res, vendar če jaz ne naročim runde, se tudi ne rinem v ospredje pri plačilu.  Trenutno nisem v situaciji, da bi se razmetaval z denarjem.

Drugič zopet mi je očitala, da jo vabim na koncerte le kadar dobim sponzorske vstopnice.  Da jih nikoli ne plačam iz lastnega žepa.

Pa prav pred kratkim je jezno zavihala nos, ko se je sosed, ki naju je že videl skupaj obrnil name in dejal: “Kaj pa tvoja, ali gre z nami”?”

Kot, da se po eni strani sramuje moje družbe.”

 

Nato je moj  znanec odpil še en dolg požirek in pomodroval: “Ves čas sem bil prepričan, da ji kljub vsemu dajem veliko. Na voljo sem, ko ji je hudo. Razglabljam z njo na dolgo in široko o njenih problemih, rame za jokanje ima kadarkoli na voljo.  Zdaj pa skoraj vidim, da so ji ljubši materialni znaki mojega prijateljstva”.

 

Razumevajoče sem ga gledal in mu sočutno kimal.  Nisem imel pravih besed zanj, a izgleda da mu je vseeno odleglo. V zadregi, kot da ga je nenadoma postalo sram svoje izpovedi, se je na hitro poslovil: “Ah, bo že nekako. Oprosti, ker sem te moril s tem”.

 

Ostal sem še, kavo ali dve, dolgo za šankom. Zamišljeno sem zrl nekam daleč, natakarica me je obzirno pustila v tišini, in razmišljal o zmaterijaliziranem svetu, o skrhanih medčloveških odnosih . . .  Bife sem zapustil nedvomno modrejši, a z veliko več neodgovorjenimi življenjskimi vprašanji,  kot sem jih imel, ko sem prišel vanj.

  • Share/Bookmark

20 odgovorov v “Prijateljstvo”

  1. Branč pravi:

    Turobno deževno obdobje pred praznikom spomina na mrtve kot agonija vpliva na psiho in ustvarja potrtost…

    To sem opazil iz Radotovega prispevka, ki je daleč najslabši od kar se pojavlja na spletu…

    sorry

  2. ana od srca pravi:

    Rado!

    Meni je pa zelo všeč tale tvoj zapis! Res!

    Veliko pove … Me je pa kar groza resnice te zgodbe.

    Vse dobro! :-)

  3. bin pravi:

    Dobri stari Rado! :)

    Pridružujem se Ani, pa tudi avtorju zapisa, v skrbi, “kam gre ta svet”? Saj ni nekaj novega. Že desetletja, verjetno pa tudi stoletja dolgo se neizmernost potreb pojavlja v odnosih. Tisto nam manjka, česar nam niso dali! Prav lahko bi ta “znanec” prijateljici plačeval runde, drage vstopnice, … pa ne imel rame za njen jok. Takrat bi “zahtevala” ramo! :mrgreen:

    Mačistično? NE! Tudi moški znamo biti neizmerni v “potrebah”. Le drugačne so. Premalo pa se trudimo, vsi, da bi sprejeli ljudi take, kakršni so, kakršni zmorejo biti. “Naj” je glavni pojem današnjega časa, težnja, ki povzroča toliko težav in žalosti. :sad:

  4. rubinstein pravi:

    Ker vidim, da ste moški tako slabi poznavalci ženske ekonomije, vam bom malo pomagala analizirati stvar:
    Radota, ki je sam prišel do šanka, je tip častil, a ne (in mu še povedal da ni v stanju preveč zapravljat), žensko, ki pride z drugega konca Slovenije enkrat, pa pusti v dvomu, kdo bo plačal. Seveda se ustraši, ne stroškov, ampak sramote,ki ji bo še sosed priča. Tipu ni zadosti, da ga obrajta, pride, se mu spoveduje, s čimer se potem (ona dobro ve) on zelo verjetno potiho ali naglas hvali. O tipu ne mislim nič slabega, a nekaterim ni jasno, da v ženski družbi ne smejo biti preračunljivi. Ženske pa te majhne spodrsljaje zelo zamerimo, nekatere, no.

  5. Branč pravi:

    Ne znam si predstavljati, da bi ženska prišla na drugi konec države, ne da bi bil cilj ta, da se da dol z njim. Lahko da je moja duša pokvarjena, lahko pa gre le za zdravo logiko :) .
    Če jo dedc gleda za šankom in v hribe vlači, obdeluje pa ne, potem to ni Žalčan, ampak prišlek..
    Rado, povej mu, da je problem pri njemu, ne pri njej :)

  6. Igor Đukanović pravi:

    Rubinstein, daj bom še jaz začel vrtati. Ne verjamem, da dekle z drugega konca Slovenije hodi na obiske dečku na dom. A ni rekel, da se dobivata v hribih in na koncertih?

    Meni se vse skupaj sliši, kot da je spregledal, da je dejansko on na njeni “muhi” in ne ostali moški, ki jih skupaj debatirata. Ali pa ni spregledal, a ni dovolj samozavesten in raje večer preživi v stari družbi med drugim z našim Radotom.

    Aha, popolnoma sem povozil glavno temo. Materializacija družbe. Drži. Ta tema me ne zanima, pa sem pogledal iz svojega zornega kota.

    Dobro jutro vsem. :-) igor

  7. Igor Đukanović pravi:

    P.S. Počutim se kot porotnik v Jani. A še obstaja tista rubrika iz osemdesetih “prostovoljno pred poroto”?

  8. rubinstein pravi:

    Igor, tudi meni se zdi, da je spregledal. Stvar sicer ne bi funkcionirala, a romantike je konec. Sama si je kriva, da potem v vsaki najmanjši stvari išče ostanke dokazov, da jo on vendarle ima rad. To, da se on pohvali, da ima prijateljico, je pravzaprav iskrica upanja. Nekaj torej le pomenimo, čeprav nismo tako zaželene kot pločevina, ki je danes osnovni predmet poželenja in izkazovanja.
    Igor, tudi meni se malo izrisuje psihološka posvetovalnica, tole z resnico posredovanim komentiranjem, hm.., zato bolje, da zaklučim, da si ne bi kdo še kaj mislil!! Ampak je pa Rado to res lepo napisal.

  9. bin pravi:

    Ej “skala rubinasta”! :)

    Dobre ideje imaš, ni kaj reči. (Resno mislim, tudi pri drugih temah in na drugih blogih imaš čisto v redu komentarje!)

    Nekaj pa bi vseeno vprašal. Kje je po tvoje meja med enakopravnostjo, emancipacijo in tradicijo? Na tisto “poznavanje ženske ekonomije” sem se navezal.

    Večina “emancipirank” je na vse pretege enakopravna, dokler ni s “tipom” v družbi – v javnosti. Takrat pa bi jo moral na rokah nositi, plačevati njene želje, … pač po tradiciji. Sicer jo spravi v sramoto. Da bi ona “po tradiciji” bila vsaj v javnosti pohlevna, TO PA NE!

    Nič osebnega ni v tem vprašanju! Samo zanima me, kako na to gledate ženske, ki znate misliti s svojo glavo?

    Drugo pa o tej navezi iz osnovne zgodbe. Danes ni več samoumevno, da mora biti med njima “nekaj več”, če se pogovarjata, gresta skupaj v hribe, celo če se zjoče na njegovi rami ji je lahko samo prijatelj. Prijatelj, ki enostavno ne vidi v njej potencialne spolne partnerice. Ne za kratko, ne za daljšo dobo. Celo o razliki v letih ni Rado nič napisal. Zato sem vzel zapis kot razmišljanje o razmerju med moškim in žensko v družbi, ne v paru.

  10. rubinstein pravi:

    Bin: Biznis in ekonomija, boljši položaji v firmah in nasploh v družbi so domena moških.
    Ženske imamo (tudi materialni) status na splošno je precej nižji. Boljši položaj dobi le hči ali žena od nekoga. Zato je edino pošteno, ne zaradi tradicije, da stroške zapravljanja v prijetni skupni družbi plačujete moški. Tako se simbolično oddolžite. Torej tudi če sta dva le prijatelja. Če pa sta potencialno še kaj več, ne glede če jima je to jasno ali ne, je pa moja izkušnja in stališče tako, da če si (lahko) jaz sama privoščim več, kot nama privošči ali hoče z mano deliti “moj tip”, (mislim na malenkosti), potem to ni nobena ljubezen in hvala lepa, ne bo šlo (kaj šele pri večjih in pomembnejših stvareh). Zato so njegova mala odpovedovanja in junaška visenja nad prepadi pravzaprav “dokaz ljubezni”..Ah, postajam romantična.. Ne vem, kako je glede tega pogled moških, pa bi mi mogoče ti, bin, razložil.

    S sramoto sem mislila, da bi mogoče obema plačevala.. Ja in zakaj naj bi bila pohlevna? A ni zadosti, če se kaže kot je ali kot čuti ali kot se počuti. No ja, po moje ni zadosti, da se le sprejemata taka kot sta (komentar 3), mogoče..se je treba fino potruditi za nekaj več, da vsaj malo, od česar večina izpuhti v zrak, ostane.

    No in da še malo zabluzim: Po tradiciji se mi res stoži le takrat, ko ugotavljam, da v tem zmaterializranem svetu moški postajate princeske, ki “imajo” in “dajo”. Čisto smo že obupane, ko vidimo, da prej pogledate za (sexi)avtom(za se ponašat) kot za (edino ali drugo)žensko, zato ni čudno, da me revice kličemo in mejlamo in hodimo na druge konce sveta..
    No, zdaj sem tako iz rokava vse povedala, kar naj bi mislila ena malo zmešana emancipiranka. Bin, tvoja pohvala mi sicer godi, ker v pisanju nisem najbolj doma in se po poslanem marsikdaj sprašujem, kako sem mogla take pisat..

  11. bin pravi:

    @rubinstein

    Malo sva se sicer oddaljila od teme in tega Rado ne vidi rad. Pa bom vseeno skušal malo potešiti tvojo radovednost. :)

    Naj začnem pri koncu?! Tudi mnogi drugi “v pisanju nismo najbolj doma”, pa se zato vseeno nekako sporazumemo. Če je le volja v to smer naravnana. Saj je tudi tisti moj “pohlevna” daleč od tistega, kar sem hotel izraziti. :oops:

    Zdaj pa od začetka. Za razliko od mnogih drugih žensk si znala povedati, da je ekonomski status “povprečne” ženske slabši zato, ker so vam težje dostopna vodilna delovna mesta. (Večina namreč trdi, da so ženske za isto delo slabše plačane.) Tvoja trditev nedvomno drži! Vendar sem prepričan, da tudi ti, če bi bila lastnica in “generalna” v nekem večjem podjetju, ne bi na mesto izvršilnega vodje nastavila ženske, posebno pa ne ženske v rodni dobi. Preveč izostankov, PMS-jev in “bognedaj” porodniških dopustov se po defaultu pričakuje. Zato tega segmenta ne bova rešila. :sad:

    Med srednjim kadrom pa razlik ni več veliko. Poznam precej mlajših parov, kjer ima pri enaki stopnji izobrazbe ona večji dohodek. Seveda so tudi obratni slučaji! Torej je trditev, da se ve, “kdo bo plačal”, bolj vprašanje tradicije kot financ.

    Tista “visenja nad prepadi” … ? Si dobro premislila? ;) Skoraj ne poznam ženske, ki bi se trdneje vezala z moškim, v katerem ne čuti trdne opore. Ena od najtrdnejših opor pa je danes ekonomski položaj. Mnogi trdijo, ko se govori o paru, ki se je razšel, nekako takole: “Samo za denar ji je šlo! Ko ga je popolnoma osušila, ga je pa zapustila.” Pa je res tako? Kaj ni mogoče bila njena ljubezen poštena in velika, le razumela ni, da ji njegov kapital pomeni varnost. Rade imate “potiskanje na rob prepada”! Nikakor pa ne morete imeti rade tistega, ki v svoji ljubezni in moški naivnosti stopi “korak čez”.

    O tem, da današnji moški vse bolj postajajo “princeske”, ni dvoma. Zakaj? “Po tradiciji” so bila razmerja med “imam” in “dam” dokaj enakomerna. Moški so imeli ekonomsko in s tem upravljavsko moč, ženske ste imele čustva in socialno vlogo. Prodajale ste, ženske, svojo ljubezen. Ne mislim tega vulgarno, v slabšalnem smislu, toda tako je bilo! Moški, ki je imel “atribute”, je lahko izbiral med mnogimi ženskami. One pa so se zavedale, da se dajajo “po svoji ceni”.

    Danes je v ekonomskem in “upravljavskem” smislu enakopravnost. Zakaj ne tudi v smislu “dajanja”? :mrgreen:

    Ne zameri, ker sem med resne misli natresel tudi malo satire. Morda se pa še kdo oglasi? :)

    Rado, oprosti za ta skok čez plot, saj je bil komaj opazen. Plot namreč! :lol:

  12. Rado Rado pravi:

    Kar hrabro Bin. Kar hrabro Rubi.
    Razmišljata v zanimivi smeri!

  13. Centrifuzija pravi:

    Dve repliki.
    1. Tvojemu znancu bi težko verjela, ker ne poznam njene štorije. Kaj pa če ima dekle eno osnovo za občutljivost na denar? Kaj pa če jo je prešnji resno izkoriščal in se boji tega? Kaj pa če je znanec res bolj škrtica in pije na tuj račun? Kaj pa če …
    2. Pred pol leta mi je soseda, ki je stara 82 let, prek balkona povedala, da bojda moški po 30. letu postanejo škrti in pretirano sebični. Naj kar opazujem, je rekla. Jaz ničesar posebnega nisem opazila, ampak je pa zanimivo, kaj opazi 82-letna ženička. Toliko o današnjem “zmaterializiranem svetu”

  14. rubinstein pravi:

    Bin, v junačenju nad prepadi je romantika ravno zato, ker on tvega in lahko pade. Seveda ne sme, sicer kot manekenka v visokih petah na tleh konča kariero. Ženska oceni, da je on pameten in zato vreden, če se bo zavedal svojih meja. In ko ni več začarana, ugotovi,da je pravi.
    Na varnost, ki jo nudi on zaradi dobrega ekonomskega položaja, pa dandanes računa le naivnica, ker je on zaradi tega še bolj na udaru. Udobje sicer je, zanesljivost pa..
    Vprašanje je tudi, koliko je bolj zanesljiv izvršni vodja, ki ga omenjaš pri položajih. kaj pa tvegan način živjenja (kajenje, alkohol, šport, ponočevanje) ne vplivajo na odsotnost, mislim fizično.. Meni je sicer zelo simpatično videti mlajše moške z vozičkom, na “koriščenju” porodniškega. mislim, da je vzrok samo v predsodkih in da je moških samo strah pred tistimi ženskami, ki so jih sicer večkratno nesle pri šolanju, potem pa naj bi bil pms kriv. Pms jaz sprejmem le skozi humor, tako da upam, da si ga tudi ti uporabil v satiričnem tonu. Kar jaz pišem, je vse res in ni prav nič satire. :)

  15. bin pravi:

    Sem vedel, rubinstein, da bom dobil dober odgovor. :)

    Kot vedno doslej, je tudi tokrat tvoja resnica sprejemljiva, če jo gledamo s tvoje strani.

    “Nad prepadi” naj se junačimo, da bi vas očarali? Resnica, ki ima korenine že v nižjih živalskih vrstah. “Pravi” pa je vedno tisti, ki je znal pravočasno odnehati, reči NE, preden je padel. Seveda imate ženske pravico, da se nad najdrznejšemi navdušujete! Le tisto “pravico”, da bi določale, koliko mora tvegati vaš (že) izbranec, bom oporekal. Vso težo odločitve namreč nosi on. Vse posledice precenjevanja ali podcenjevanja ga “lopijo po glavi”.

    O varnosti zaradi ekonomskega položaja … zelo zahtevna tema! Res, v mezdnem odnosu, pa tudi sicer v moderni ekonomiji je ekonomska varnost odvisna predvsem od drugih. V davnih časih je dober lovec uplenil boljšo divjad od slabega, pa čeprav je bilo divjadi malo. Danes pa je dober delavec ali strokovnjak, na milost in nemilost prepuščen “razmeram na tržišču”. V tem je tudi (po mojem mnenju) eden od ključnih razlogov za vse pogostejše in hujše težave v partnerskih odnosih. Moški, ki globoko v sebi čuti, da ni “suveren”, bo težil k izkazovanju svoje moči na drugačen način. Tudi z nasiljem nad svojimi “podrejenimi”, torej ženo in otroki. Resnično močan, samozavestni moški tega ne potrebuje!

    Izvršni vodje? Opazujem svet okoli sebe in ne morem ti slepo pritrditi. Današnje ženske v povprečju ne “zaostajajo” v razvadah in nevarnem načinu življenja. Vsaj tiste ne, ki se niso še odločile za materinstvo. Vendar se o tem ne bi prerekal. Življenje pove svoje! Tudi tam, kjer je lastnik in “generalni” emancipirana ženska, so na ključnih položajih moški. Tudi to nekaj pove. “Moški na porodniškem” sicer nekoliko zmanjšajo razliko, zoda nam ni dana nosečnost, rojevanje, dojenje, … celo nega bolnega dojenčka pogosto zahteva mater. (Tistega zvoka srca, ki ga je otrok poslušal v materinem telesu, ne more nič odtehtati. Moško srce bije drugače!)

    PMS pa je bil navržen bolj satirično, celo nepremišljeno.

    Ostane še tisto o “tistih ženskah, ki so jih večkratno nesle…” Dve hčeri imam, (sam se ne bi več postavljal s šolskimi uspehi) ki sta “nesli” mnoge fante. Na istem faksu zeta in hčer. Ocene v prid “ponosnemu očetu”! :mrgreen: Kaj pa potem, ko je bilo treba nekaj od sebe dati? Ni bilo več vse tako kot prej. Vem, da je to samo eden od primerov, ki ne more biti merilo, pravilo. Mnogi znanci in znanke pa mi govorijo o podobnih izkušnjah.

    Prepričan sem, da spol ni “pogoj” za sposobnost človeka. Le značine “situacije” v življenju rešujemo različno uspešno, tudi glede na spol.

    Malo sem “zafilozofiral” in upam, da te pri tem nisem prizadel, užalil? :)

  16. mica mica pravi:

    Rado, povej temu svojemu prijatelju, da je z ženskami en velik križ. Dokler so – če so – zaljubljene, potem moškemu lahko tudi repa raste iz ušes, pa tega ne bodo opazile.
    A tisti hip, ko jih “mine”, bodo vse napake in napakice nenadoma prilezle na plano in ni jim bo videti konca.

    Tale tvoj prijatelj ima pač to smolo, da ta ženska ljubi druge, njega pa ne in potem ga povsem spontano kritizira kot bi kritizirala kosilo v nobl restavraciji, če ne bi bila lačna
    :-)

    No, ja, roko na srce. poznam nekaj redkih primerkov moških, ki pa imajo ženske, katere so malo bolj kritične, zelo v “čislih”. Še več: takih, od katerih se kar naprej nekaj “cedi”, se izogibljejo kot hudič križa. :-)

    Mene recimo, bi strašno motilo, če bi vedela, da se nekdo, ki se šteje za mojega prijatelja, o meni zgovarja za šankom. križana gora!

    Sicer pa…saj sem že rekla, da je z ženskami križ, ane?

  17. rubinstein pravi:

    Bin, ne, sploh nisem užaljena. Zanimivo in obzirno nizaš misli. Tudi jaz skušam temo ne preveč zares jemat, tudi v humorju je resnica. Ta tema se nas vseh globoko dotakne, ker imamo vsi s tem povezano kakšno težjo izkušnjo. Ženske imamo poleg tega še kakšno izkušnjo nerazumne zapostavljenosti, ki pa jo le redek, če sploh, predstavnik”prvega spola” dojame. Dobro si opisal prepletenost občutja uspeha s čustvi do bližnjih. A tudi ženske postanemo ob nezadovoljstvu in nedoseganu idealov na nek način neprijetne, da ne rečem nasilne. In je res hudo, če dva na silo vozita skozi svoje življenje, pravzaprav so posledica te “materializacije družbe” pritski, ki se kažejo v vseh vrst nestrpnosti in nasilju, nerazumevanju na žalost tudi tam, kjer naj bi bili najbolj nežni in zaupni.
    Da ne pozabim, po šolanju bi tudi ženske rabile mentorstvo v delovnem okolju, da se nam bolj zaupa, pa bi nam bolj šlo. V službo se itak (zaradi neracionalne porabe za eno žensko) ne moreš vpisat kot se lahko na faks. Saj je tudi na faksu nekaj treba dat od sebe, ne. Pri pomembnih stvareh se najbrž le moški med sabo zmenite, a ne da je tako?
    No toliko za danes, da boš vedel, da znam biti (kdaj) tudi resna, ker nas moški sploh ne jemljete zares, pri delu, mislim. :) Sicer imam danes bolj slab dan in sem vse bolj na hitro nametala.

  18. mimoidocisklanca pravi:

    Rado

    ne sekiraj se zaradi vprašanj ki so se ti porajala ko si prišel ven iz lokala…

    :)

    …najbolj enostavno je da tvoj prijatelj zažne razmišljati (seveda mu tega ne vsiljujem) na način da je bolje biti sam kot z materialistko… pač tko to je – žalostno in resnično – poznam jih namreč kar nekaj ki so šli z glavo skozi zid in sedaj imajo kup otrok za katere skrbi le eden od razvezanih parov (če že)…

    :) :) :)

  19. mimoidocisklanca pravi:

    …no ja lahko se pa trudi in razmišlja kako bo rešu situacijo, jo nosil po rokah in ji dajal kar “naj bi ji ful pomenl”… na konc bo isto..

    torej pogumno in eksistencialno razmišljanje je čisto ok.. – ni presežek je pa ok…

    :) :)

  20. mimoidocisklanca pravi:

    u matr – sem spregledal da je le prijateljica in da ni zaljubljen vanjo…

    :) :) :) :)

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !