Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 31.10.2008

Prijateljstvo

Objavil Rado dne 31.10.2008

 

“Prijateljico imam”, mi je zaupal oni dan znanec, ki sem ga srečal ob šanku in me častil s kavo.

Pozorno sem prisluhnil.

“Z drugega konca Slovenije je. Občasno greva skupaj v hribe, na kakšen koncert, ali pa se preprosto dobiva na klepetu.  Stal sem ji ob strani, ko je preživljala travme ob ločitvi z možem. Pa tudi zdaj, ko v njeno življenje prihajajo drugi moški ji “pomagam” pri oceni, če kaj veljajo”.

 

“Sliši se povsem korektno”, sem mu delal in previdno vprašal: “Ali pri tem obstaja še kakšen problem? Si morda zaljubljen vanjo”?

 

“To ne”, mi pravi, “ni mi težko prisluhniti ji, le tako kritičen odnos ima do mene. Zadnjič mi je očitala, češ da se premalo trudim, da bi v družbi jaz prevzel stroške runde.  To je sicer res, vendar če jaz ne naročim runde, se tudi ne rinem v ospredje pri plačilu.  Trenutno nisem v situaciji, da bi se razmetaval z denarjem.

Drugič zopet mi je očitala, da jo vabim na koncerte le kadar dobim sponzorske vstopnice.  Da jih nikoli ne plačam iz lastnega žepa.

Pa prav pred kratkim je jezno zavihala nos, ko se je sosed, ki naju je že videl skupaj obrnil name in dejal: “Kaj pa tvoja, ali gre z nami”?”

Kot, da se po eni strani sramuje moje družbe.”

 

Nato je moj  znanec odpil še en dolg požirek in pomodroval: “Ves čas sem bil prepričan, da ji kljub vsemu dajem veliko. Na voljo sem, ko ji je hudo. Razglabljam z njo na dolgo in široko o njenih problemih, rame za jokanje ima kadarkoli na voljo.  Zdaj pa skoraj vidim, da so ji ljubši materialni znaki mojega prijateljstva”.

 

Razumevajoče sem ga gledal in mu sočutno kimal.  Nisem imel pravih besed zanj, a izgleda da mu je vseeno odleglo. V zadregi, kot da ga je nenadoma postalo sram svoje izpovedi, se je na hitro poslovil: “Ah, bo že nekako. Oprosti, ker sem te moril s tem”.

 

Ostal sem še, kavo ali dve, dolgo za šankom. Zamišljeno sem zrl nekam daleč, natakarica me je obzirno pustila v tišini, in razmišljal o zmaterijaliziranem svetu, o skrhanih medčloveških odnosih . . .  Bife sem zapustil nedvomno modrejši, a z veliko več neodgovorjenimi življenjskimi vprašanji,  kot sem jih imel, ko sem prišel vanj.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Medsebojni odnosi | 20 komentarjev »