Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 27.08.2008

Incidentu med novinarjem Staretom in skakalcem Rovanom, na rob . .

Objavil Rado dne 27.08.2008

Seveda se moramo strinjati z zahtevo,

da ima vrhunski športnik poleg svoje sposobnosti za vrhunskim dosežkom še maksimalno samokontrolo v odnosu do okolja, ljudi, sotekmovalcev.  Večinoma se pa ne zavedamo, kakšno garanje tiči za vsakim vrhunskim rezultatom, koliko odrekanj sladkostim vsakdanjega življenja se mora podrediti športnik.  In če k temu dodamo še stres pred nastopom pred očmi celega sveta, potem je jasno, da vrhunski športniki hodijo po robu. Po robu med vzdržnim in nevzdržnim.

Osebno (avtor članka)  imam kar precej izkušenj s športnimi novinarji, najprej kot aktiven športnik, kasneje kot organizator športnih prireditev in na podlagi lastnih izkušenj lahko trdim, da se precej športnih novinarjev sploh ne zaveda, ali vsaj noče upoštevati težavnost športne poti posamičnega vrhunskega športnika.  Lahkotnost s katero komentirajo in ocenjujejo posamičen športni dosežek, ali trud športnika je pogosto neosnovana in tudi žaljiva.  Pri komentiranjih športnih dogodkov tudi novinarji sami mečejo v eter številne cvetke. Tako je npr. na sami olimpijadi, mislim da prav novinar Stare,  ob skoku skakalke v daljino, nekaj čez sedem metrov, komentiral češ da ta dosežek ni bogvekaj. Kasneje se je izkazalo, da je ta dosežek zadostoval za olimpijsko  medaljo v skokih v daljino. (SIC)

Napaka brez primere! Komu se naj gledalci in poslušalci pritožimo zaradi novinarjeve napake? Pripisali jo bomo na rovaš njegove kredibilnosti!

Po “mokrem” incidentu z Rovanom je Stare izjavil:

 “Jutri bo plavalec napadel Jolando Bertole, rokometašica Iva Milovanoviča, košarkar Petra Vilfana, gimnastičarka pa Petra Kavčiča. In zakaj? Zato, ker smo kritično in pošteno poročali o njihovih dosežkih. To je nesluten in nedopusten pritisk na medije. Po tem incidentu so mi pri Mednarodni atletski zvezi, kjer so bili prav divji zaradi Rovanovega dejanja, ponudili celo posebno zaščito na komentatorskem mestu. Ker sem z njimi sodeloval pri projektu informacijskega sistema za olimpijske igre, smo se le sporazumeli, saj je Rovan že zapustil Peking.”  Vir

Poudarek, Rado

 Pošteno in kritično javljanje o dosežkih?

Izjava zaradi katere je Rovan neprimerno (čeprav človeško razumljivo) odreagiral, je bila Staretova trditev, da je odšel Rovan  v Peking le na izlet.  Tu pa ni več šale. Novinar sicer ima pravico, da presoja šport in dosežke v skladu z novinarskimi standardi, a vendar Staretova izjava o “izletu v Peking”, ni ocenjevanje Rovanovega športnega dosežka, ampak je že nedovoljeno pripisovanje športnikovega namena.  Je grob poseg v osebno integriteto športnika.  Izjava je zgolj “kurjenje javnosti”, je zgolj za vsako ceno narediti novinarsko javljanje, čimbolj sočno, pa čeprav na račun zaradi slabega dosežka, že tako frustriranega športnika.  V Pekingu smo se  v tem primeru srečali z dvema nedovoljenima vdoroma v človeško integriteto, pri čemer je bil novinar Stare nedvomno prvi, ki je v to posegel.

Atletska zveza bo nedvomno znala pravilno sankcionirati nedovoljeno obnašanje svojega atleta. Prepričan sem, da bi tudi novinarska organizacija morala presojati in presoditi o Staretovi “hoji čez rob”.  Zgolj nekritična solidarnost z “mokrim” novinarjem je po moji oceni le tiščanje glave v pesek. 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Šport | 13 komentarjev »