Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 17.10.2007

Jezik naše elite – kvantanje, da ali ne?

Objavil Rado dne 17.10.2007

Ne želim posplošiti svojega pogleda na kulturo, kulturne delavce, umetnike in na elito našega naroda nasploh. Rad pa bi povedal, da sam spadam med tiste, ki terjajo od naše avangarde, da nam  kažejo svetal vzor. Še posebej, če gre za umetnike, ki so pač sol naroda in imajo tisto potrebno senzibiliteto, ki je v naravi omejena in je navadni smrtniki nimamo v zadostni količini.

Poglejmo povprečje vseh prebivalcev Slovenije in ugotovili bomo, da  smo, kakršni smo.  Vsota vseh naših dejanj je naša kultura.  Slovenska kultura.  Okoli večine naroda, ki se nahaja v kulturnem povprečju imamo tiste nekulturneže, ki nas vlečejo navzdol in katerih bi se najraje odrekli. Imamo pa tudi svojo elito na katero smo ponosni, ki nam dviguje povprečje, nas predstavlja v tujini.  Od te in takšne elite pričakujemo najboljše.  

 In zdaj naj se navežem na polemiko, ki se je zasnovala pri našem novem blogarju, Nejcu Gazvodi. Priznam svojo neinformiranost, prvič slišim zanj.  Čudežni otrok, da je. Lepo zanj, vendar v svetu odraslih se bo šele moral dokazati. Pravi, da je hotel pokazati svoj gnev nad situacijo v svetu slovenskega filma. Tu se zelo strinjam z njim, vendar naj to pokaže s primernim besednjakom. Nejc Gazvoda namreč ni kdorkoli, je kot pravite, bodoči režiser, kulturnik, pisatelj in človek s senzibilnostjo. Takšen človek se ne more “izgovarjati”, da ni našel “normalnih” za situacijo v katerem se nahaja slovenski film,  primernih besed. Poglejmo si za primer Cankarjevega Hlapca Jerneja. Ivan Cankar je znal skozi usta hlapca Jerneja, z uporabo najpreprostejšega jezika nepismenega hlapca, povedati socialno in eksistenčno najbolj globoke stvari. Tudi “wunderkindu”, kot mu pravite, ne bi smelo biti problem okrcati krivce s primernejšim jezikom. Samo na ta način je lahko del avantgarde, del tiste elite, ki vlečejo naš voz navzgor. V nasprotnem primeru bo le del sivega povprečja.

Naj se na tem mestu dotaknem še moje polemične prijateljice Simone, ki me je malo ošvrknila, kar tako mimogrede. Simona, prebral sem pred dnevi dve tvoji kolumni in sem bil prijetno presenečen. Povsem drugačen jezik imaš, kadar pišeš zaookrožen tekst, svoj tekst.

V polemiki pa,  kot da bi spustil besnega psa iz verige, grizeš in kolješ okoli sebe, zelo pogosto brez pravega vzroka, ali vsaj iz napačnega razloga.  Prebral sem pohvalo blogarja, ki je glasoval zate. Zapisal je takole: “Glasujem za Simono, ker seka”.   Tudi jaz glasujem zate Simona, vendar za  tvoje kolumne in ne za tvoje polemike.  

P.S.

Zadnji hip sem videl Simona. A ti res ne moreš iz svojih filipik kdaj tudi izpustiti Natalije? Ji zavidaš joške, ali kaj? 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Razprava o razpravi | 19 komentarjev »