Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Gostilne – terapevtske ambulante za kadilce

Objavil Rado, dne 10.10.2007

Preživeli smo pričakovanje in udejanjanje protikadilskega zakona. Precej dima se je ob tem vzdigovalo in še se ga vzdiguje. 

Po prvem šoku in po prvi vdanosti v usodo se zopet močneje sliši glas upora.  Najverjetneje zaradi prvega hladu, ki je zavel po gostilniških vrtovih.  Zdaj gre Zares.  

Povprečni kadilec pokadi dnevno približno 20 cigaret. Če vzamemo, da ljudje prebedimo 16 ur to v povprečju pomeni,  da si mora kadilec vsak dan, vsakih 48 minut dozirati  novo dozo nikotina. Za tiste, ki pokadijo dve škatlici dnevno, velja vsakih 24 min. Če k temu prištejemo, da mnogi doma sploh ne kadijo to pomeni, da je bil zunaj in v lokalih ta interval še krajši.  K samemu doziranju nikotina moramo najbrž prišteti še ritual jemanja škatlice, prižiganja, zaposlitev rok. Vsa ta “zaposlitev” udov, ves ritual gotovo psihološko zelo pomirja.  

Čeprav smo se nekadilci razveselili sprejetja tega zakona, moramo priznati, da je problem resen. Več, kot četrtina naših sodržavljanov je resno prizadeta. Odvisnost od česarkoli pač ni lahka bolezen.   Zdaj bolje razumem kadilce.  Gostilne so za njih v veliki meri bile terapevtske delavnice,  ambulante.V sproščenem vzdušju so se lahko predajali ritualu rok in vnosu nikotina. Ne pozabimo, vse skupaj ob trpljenju nekadilcev. 

Pereča problematika odvisnosti se je te prve hladne dni pokazala v vsej svoji razsežnosti, zato se tudi jaz  zavzemam za uvedbo terapevtskih lokalov-gostiln za tiste kadilce, ki nimajo dovolj notranje moči, da bi brez posledic preživeli uvedbo tega zakona.

Seveda bi ti lokali morali biti pod nadzorom ministrstva za zdravje in izpolnjevati bi morali posebne pogoje. Da se ne bi slučajno zgodilo in da bi se vrnili na prejšnje stanje. Tega si seveda ne želimo.

Ob zaključku še sporočilo gostilničarjem, ki bodo morebiti morali zapreti svoje lokale.

Tako pač je. Kapitalistični družbeni sistem nedvomno zahteva nenehno prilagajanje. Nekdanjih garancij, nekdanje varnosti več ni. Bo treba iti v marketing in ponovno pritegniti nekadilce v gostilne. Prepričan sem, da se nas bo dosti vrnilo v svet družabosti. Do sedaj smo bili desetletja zatirani.

Hvala POP TV-ju za fotko

Najstniki kadijo

  • Share/Bookmark

32 odgovorov v “Gostilne – terapevtske ambulante za kadilce”

  1. M&M M&M pravi:

    meni je samo zaradi ene stvari žal….klubski koncerti so pod velikim vprašajem

  2. Rado Rado pravi:

    Glej M&M.

    Po statistiki je bilo v Sloveniji med odraslimi le 27% kadilcev.

    Vprašam te torej. Ali so ti koncerti odvisni le od te populacije? Kaj pa ostalih 73% ?
    Pa tudi če vzamemo le kadilce. Ali so na koncerte hodili le za to, ker lahko nemoteno kadijo?
    Ali pa jim je šlo tudi za ljubezen do glasbe?

    Vidiš, na vsa ta vprašanja bo treba dobiti odgovore.

  3. zloba zloba pravi:

    nekadilci so nedružabna bitja. od njih ne lokali in ne diskoteke nimajo koristi.
    pika;-D

  4. M&M M&M pravi:

    Rado, oba veva kaj je statistika :) Pa tud če ne laže. Ja, mislim da so koncerti oz. obisk le teh v klubih, v veliki meri odvisen tudi od kadilcev. Če se motim, pa toliko bolje, a ne. Čeprav, če mene vprašaš, jaz lahko komot poslušam dober bend tudi brez čika v roki, tudi celo noč če je treba.

  5. M&M M&M pravi:

    hehe, zloba :)

  6. Rado Rado pravi:

    Ne strinjam s tabo Zloba, da so kadilci nedružabni.
    Nasprotno, zelo družabni in prijetni ljudje so.
    A hkrati so tudi zelo arogantni. Ne zmenijo se zate, če se zvijaš kot črv v njihovih izpuhih.

    :-)

  7. borut pravi:

    Rado, prihajam prvič, in to z eno slabo in eno dobro novico. Slaba: sem po desetih letih nekajenja letos, kot v posmeh vsem pametnim zakonom, spet parkrat prijel za cigareto. Dobra novica je pa, da me je po osmih mesecih skušnjav zadeva, upam, dokončno spet spustila iz svojih krempljev. Mi je zadnjič nek znanec ponujal najmanj petkrat, se pravi, vsakič, ko je on pokadil eno, neke eksotične cigarete z zlatim filtrom, lahko da so bile arabske, kot je trdil, oni so bolj mahnjeni na zlato in kič, ali pa samo damske, kot je rahlo zlobno pripomnila neka moja znanka, in sem uspešno prestal skušnjavo in zavrnil vseh pet… Se mi zdi, da je zgodba poučna: če sem jaz lahko, da tako rečem, zavrnil pet skoraj zlatih cigaret, se bojo drugi, če bodo to zgodbo brali, lažje odrekli svojim običajnim ‘palčkam’!:)

  8. Rado Rado pravi:

    Odlično Borut,

    zdi se, da boš lahko svetal vzor Matjažu.

    Morda bi si lahko izmislil kakšen haiku na to temo.
    Tako za vzpodbudo. :-)

  9. borut pravi:

    Kaj haiku, bom rajši citiral Hasana Kaimijo, bosanskega dervišega pesnika (+1692), ki je napisal ‘Kasido o tobaku (duhanu’), in ker vem da Matjaž ljubi in kaside, hehe, in tobak, haha, bi citiral eno kitico iz te stare protitobačne pesnitve, ki si je pa, kasida pač ni haiku, ampak dosti bolj komplicirana pesniška oblika, ne upam prevesti v slovenščino.

    Torej:

    ‘Lulom o tle kucuka,
    oko sebe pljuvuka,
    gore negda bljuvuka.
    Ostante se tutuna.

    Proti koncu avtor še samokritično doda:

    I mi smo ga pili
    i u smradu bili,
    tako Bogu mili,
    ostante se tutuna.

    Kaj še reči, kot:

    Stran od tobaka!:)

  10. Alenka pravi:

    Rado, živijo!

    Rajši nič ne rečem, ker me bosta ti in Borut našeškala.
    Kadim, ja. Kljub vsemu podpiram prepoved kajenja, saj so me vedno motili ‘megleni’ javni prostori (celo slaščičarne, da so smrdele in imele okus po tobaku celo torte v zaprtih vitrinah, npr. v nekdanjem Petričku na Cankarjevi v LJ) in se sama zlahka odrečem cigareti, če je z menoj nekdo, ki ga to moti. Drugače pa … sem en slabič, se zavedam.

    Lepo bodi, se še kaj beremo.
    Prisrčen pozdrav in hvala za prijetno druženje,

    Alenka

  11. Rado Rado pravi:

    S kulturo nad tobak!

    Morate priznati kadilci, da smo se vas “lotili” prijetneje, kot so se vas lotili poslanci.

    LP

  12. Branč pravi:

    “…. prižiganje, ritual rok,…”

    Ja, res, se spomnim, ko sem bil kadilec (se pravi, ko sem bil neosveščen, he,he,..) sem bil zagovornik vžigalic, to je bil poseben užitek, ta ritual in vonj po žveplu, mmm…
    Zanimivo, včasih (najstniških)smo spili vsako pijačo, pokadili vsak cigaret, punce smo pa zbirali (samo lepe, vitke,…) a lejga šmenta, kako se obrne: vino samo še izbrano, cigareto samo še žlahtno, dišečo po konoplji, pri puncah pa ne zbiramo (skoraj) več…
    Rado se strinjaš ? ;)

    lp

  13. Rado Rado pravi:

    Ne mi reč Branč,
    nekadilec si ratal?!

    To je velik korak zate (in majhen za človeštvo) :-)

    Za vino ti pritrdim, o puncah pa ne bom nič rekel, ker nekateri tu gor pridno zbirajo obremenilne materiale zoper mene. Moram biti previden.

    :-)

  14. poezija poezija pravi:

    Živjo,

    oh, jaz pa ne kadim. V mladih letih sem poskušala, pa sem se premislila. K sreči so med mojimi prijatelji in znanci sami obzirni kadilci, tako da mi ni treba biti v gostem dimu.
    Si pa mislim, da je kadilcem težko v lokalih, sedaj ko se je shladilo, cigaretam pa se ne morejo upreti…
    A vseeno upam, da se bo komu uspelo rešiti škodljive razvade…za ostale bi pa bilo potrebno nekaj stuhtati, sicer bodo vsi dobili pljučnico…. :-(
    lp Nevenka

  15. ana pravi:

    Včasih razmišljam, če so stopnišča v blokih javni prostori, saj sosedje kadijo in nekateri cvelo zračijo stanovanja skozi stopnišče.
    In sosedje, ki ne kadido v stanovanjih, temveč na balkonih, tudi poskrbijo za zrak v mojem stanovanju, ki se ravno zrači.
    (Kot je zapisala Katarina na Čivkinem blogu – približno takole: ker živim v družbi, sem del tega govna, čeprav ga ne podpiram in ne ustvarjam … Sem pač del družbe.Osamiti se pač ne morem, žal, nimam možnosti iti v kakšno hišo v idealnih pogojih! :-( )

    Druga stvar: pred kratkim sem slišala pojamrati eno prodajalko drugi, da odkar je sprejet tale zakon, najde pred vrati svoje trgovine polno čikov, prej tega ni bilo (so pustili ljudje čike v lokalih) …

    Tretja stvar: ko grem k otroku v bolnišnico, zasmrdi v sobo, saj zdaj kadijo na skupni terasi, tam v nekem kotičku, toda jaz jih zavoham …
    Kadijo pač zunaj, ker notri ne smejo …

    Kulturen človek je na marsikaj pozoren, kadilec ponavadi ne ve, kako so lahko neprijetni za nekadilce.
    Kar seveda ne pomeni, da kadilec ne more biti kulturen: še bolj je lahko od marsikaterega nekadilca, če je pač res obziren do drugih …

    Rado, na vlakih so bili včasih vagovi za kadilce in za nekadilce. (Ne vem, če je še tako.) Menda so pogosto kadilci raje sedeli v nekadilskih vagonih in šli občasno “ven” kadit (malo so ponudili od svojega ugodja nekadilcem zraven, sdaj vedno veter potegne tako, da smo vsi svega deležni). Malokdo je z užitkom presedel kakšno dolgo vožnjo v “dimnici”.

    Ali bi bili kakšni taki terapevtski lokali res terapevstki? Mogoče! Samo luftati jih bi morali res dobro, drugače bi marsikdo ne šel noter.
    Lp!

  16. poezija poezija pravi:

    Taki posebni lokali bi morali imeti posebno odzračevanje in filtriranje, prvič zato, da se kadeči gostje ne bi zadušili, drugič zato, da tak lokal ne bi bremenil okolja…????
    Poznam namreč kar nekaj kadilcev, ki niso radi v preveč zakajenem prostoru!!!!
    lp Nevenka

  17. vlatka vlatka pravi:

    V gostilnah se sklepajo najboljši posli. tako med nekadilci kot kadilci. In nikogar ne moti dim, če je posel sklenjen.

  18. vlatka vlatka pravi:

    _ ;) , vidim, da imaš enako sran kot jaz. Če hočeš zgoraj imeti še kaj več kot “domov” , “o blogu” in avtorju”, si zapiši nove stvari pod “moje strani” ;) ;)

  19. GaPrimi pravi:

    kako na letališču spoznaš nekadilca in kadilca

    prvi zdolgočasen bere knjigo

    drugi pa stewardeso žge

    ZLOBA prav imaš

  20. sunflower sunflower pravi:

    Na katerikoli blog grem, vsi pišete o tem protikadilskem zakonu. Moram pa priznati, da je tale tvoj (s statistiko) eden boljših postov :-) .

    In ne, neprimerne stvari niso nujno to, kar si omenil ti. Ali pač. Prepuščam domišljiji :-D .

    Btw, si fino dišal? Vsaj nekomu sem navdih, hehe!

  21. Rado Rado pravi:

    Dišal sonček, dišal. Tu gor ti ne morem povedati kako. :-)

  22. Rado Rado pravi:

    Ana,

    to glede bolnišnic imaš povsem prav. Kadilcem nikoli ne bo jasno!
    Celo tako pronicljiv človek, kot je Crnkovič – beri njegov blog – nima ustrezne senzibilnosti, da bi razumel problem.

    Tudi jaz sem zadnjič šel iz bolnišnice, ko me je pred vrati pričakalo deset notoričnih kadilcev, ki so povzročali oblake dima.
    Na moje nezadovoljstvo je nekdo od prisotnih pripomnil: Pa kaj bi rad? Saj smo zunaj!

  23. ne povem imena pravi:

    o neuvidevnosti kadilcev:

    sem kadilec. vcasih sem bil zelo uvideven do nekadilcev in sem vedno pazil, da ne bom komu kadil pod nos, v gostilnah pa kadil le takrat, ko je tam ze kadilo 90% obiskovalcev.

    sedaj, po uveljavitvi zakona, kadim zunaj in me prav boli k ce komu kadim pod nos. vcasih se zalotim, da me zaskrbi, ce slucajno s kajenjem motim ljudi pri sosednji mizi, a novi zakon prezene vse skrbi proc.

  24. ana pravi:

    Rado!
    Obzirnost je lastnost, ki jo imamo ali ne.
    Seveda je lahko vezana na vsakega človeka, toda od enih zahteva veliko več kot od drugih. Kadilci recimo, če hočejo biti obzirni, morajo narediti dodatne korake (iti bolj stran, ne metati čikov po kar po tleh …).
    Človek, ki ni kadilec, seveda ni avtomatsko obziren: če s čimerkoli navaljujemo na druge, smo neobzirni (politično prepričanje, moralni pogledi, vera, estetski (ne)okusi …). Postavlja se vprašanje, do kje je prav biti obziren – in od kje naprej obzirnost, strpnost, prizanesljivost niso več dobra reč …
    Gotovo je, da je včasih čisto prav povedati, da kaj ni v redu. Zakoni ne krijejo vsega! :-) Sicer bi bili povsod enaki. Morda krijejo vse naravni zakoni, deset božjih zapovedi – čeprav jih marsikdo nateguje po svoje, prilagaja sebi …

    Lp!

  25. Rado Rado pravi:

    No vidiš,
    torej gre za uvidevnost. Ti si bil uvideven in pozoren do drugih prej, ko drugi niso bili. Zdaj pa nisi več.

    Gledano v celoti, je vedno neuvidevna kakšna skupina kadilcev.

    To kaže na to, da se s kadilci pravzaprav ni mogoče razumno dogovarjati. Treba je na silo.

  26. ana pravi:

    ne povem imena!!!
    :-) :-)
    Jaz bom pa sedela pri sosednji mizi in se ti smehljala! No, včasih se bom presedla …
    :-)

  27. Majmaj pravi:

    Zakaj se pa tako dolgo nisi javil s prispevkom? En mesec? Se strinjam z objavljenim; všeč mi je od slovnice do vsebine! Golaža pa ne jem več. Postala sem vegetarianka silom prilike :( ((
    Javi se kaj.

  28. Branč pravi:

    @Majmaj,
    en mesec je avtor bloga zbiral energijo, ki mu jo je Simona vzela v rubriki “Obrite so dolgočasne”..

    @Sončnica
    praviš, da je na vseh blogih ta tema. Ampak sam pa mislim, da je Rado hotel povedati nekaj drugega, saj je z odebeljenimi črtami napisal: ZDAJ GRE ZARES !
    Politični moto skrit v tekstu…

    lp ;)

  29. Rado Rado pravi:

    Branč,
    oko sokolovo. Ti pa res vse vidiš.

    Ali si me izpisal iz LDS?
    Ali je Zares boljši, ali slabši?
    ______

    Ja Branč, Simona je Zares težka.
    Ampak piše pa dobre tekste, ravno včeraj sem prvič bral njen blog.

    Pri polemiki je slabša. Rekel bi dosti slabša. Zapleta se v nelogičnosti ob čemer je še zelo trmasta. Priznava le lastne argumente. Vsi drugi smo zanjo loleki. :-)

  30. Branč pravi:

    No, svoje politične opredelitve Zares ne moreš skriti..

    Postavlja pa se vprašanje etičnosti takega početja, ko v nedožni razpravi (baš se tebi jebe za kadilce..) v podzavest bralcev lansiraš ZARES…. :)

    LOJ si, ZE sveti PETER LE tega nebi počel !

    Simona je pa šiba božja. Čeprav je v tisti vroči rubriki o obritih imela bolj prav, kot ti in tvoj “pomagač”, vendar sta jo kot dva volka raztrgala siroto..

    Lp

  31. Rado Rado pravi:

    Joj Brane,

    čisto v vsaki stvari pa ni treba videti podtalnega delovanja. :-)

    Šlo je zgolj za priložnostno besedno igro. Kaj kot mojstri (marsičesa) nismo spoznali, da je priložnost pač potrebno izkoristiti?

  32. sunflower sunflower pravi:

    @Branč:
    politični moto ali pa ne, tudi statistika je napisana z odebeljenimi črkami.
    Saj morda pa imaš prav, nikoli se ne ve… :-)

    @Rado: kje pa mi boš zaupal, kako si dišal?

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !