Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Edvard Kardelj je zopet živ – ideje velikega komunističnega misleca so po 30-ih letih dobile potrditev.

Objavil Rado, dne 5.09.2007

I.

Dobrih trideset let je od časa, ko so v Jugoslaviji po načrtu velikega misleca vpeljali sistem TOZD-ov, OZD-ov in SOZD-ov. Politična kampanja se je kot požar širila skozi državo.  Zbori delavcev, zbori sindikatov, zbori mladinskega aktiva, zbori partijskih celic v podjetjih so se sestajali in se seznanjali z novimi organizacijskimi oblikami podjetij. Čudo, doslej nevideno.   Politični aktivisti so nas seznanjali s prednostmi novih, delavcu in sistemu prijaznih organizacijskih oblik.  Doslej enovita podjetja so se razdružila na manjše enote, ki so vsaka dobile nov žiro račun, novega direktorja, novo tajnico, novega računovodjo, nov delavski svet.  Odprla se je zlata jama za nove, napredovanja željne kadre.  Število ljudi v tki. skupnih službah se je v državnem pogledu najmanj potrojilo, (enako je bilo s fikusi). Le številni računovodje in marsikateri ekonomisti so, kot glas vpijočega v puščavi, osamljeno kričali: “Nikar, stroški nas bodo pokopali.  Še tako dobro podjetje se bo zlomilo pod težo režijskih stroškov”. 

Vse je bilo zaman, politični voz je pomendral vse, ki se niso dovolj hitro ugriznili v jezik.  In potem so prišla osemdeseta leta  (leto prej umrl je snovalec novih časov Edvard Kardelj),  ko je umrl tovariš Tito. Gospodarski sistem razdrobljenih organizacijskih oblik pa je živel dalje.  In potem so začeli prihajati računi. Čedalje več jih je bilo in čedalje višji so bili. Gospodarski sistem je poklekal pod težo bremena, pod ogromnimi stroški. Spočetka je  le poklekal, potem je začel poležavati. Rezultat je bil znan konec osemdesetih let – razpad Jugoslavije.

II.

Dobrih petnajst let je odkar smo se odcepili od propadle tvorbe in zadihali s polnimi pljuči.  Marsikatero dobro potezo smo potegnili in gospodarski voz je začel vleči navzgor. Le na področju državne uprave so imeli, tam nekje v malih možganih, še vedno misli in ideje velikega misleca (E.K.). Nekdanje velike občine so začele razpadati. Vaški gostilničarji so si zaželeli županskega klobuka in bilo jim je ugodeno.  Saj živimo v demokraciji!  

Število občin je začelo rasti, ti hudir ti, tudi število županov istočasno, pa tajnic, pa fikusov (puščam vaši domišljiji   kaj vse je še raslo).  In vsi hočejo imeti plačo.  Mati država je dobrovoljno odvezala mošnjiček. In, če smo nekoč znali imena vseh občin na pamet, danes potrebujemo računalnik s programom, ki vsako jutro osvežuje podatke.

In letos, v letu gospodovem 2007 so Kardeljeve zamisli prišle v terminalno fazo. Ne šest pokrajin, ampak štirinajst. Ne šest pokrajinskih predsednikov, ampak štirinajst, ne šest voznih parkov, ampak štirinajst, ne šest upravno – administrativnih ekip, ampak štirinajst, ne šest palač s pisarnami, ampak štirinajst, itd., itd. 

Ekonomisti, ki se sprašujejo o stroških bodo utišani, računovodje, ki bodo opozarjali na enormno režijo bodo politično povoženi. Vsa strokovna javnost, ki danes opozarja nad neustreznostjo in nesprejemljivostjo štirinajstih pokrajin ne bo neupoštevana, kajti politična zapuščina velikega sina slovenskega naroda, tovariša Edvarda Kardelja mora biti uresničena.  Tej zapuščini se danes reče: POLITIČNA REALNOST!

Epilog:  Če mu je uspelo eno državo uničiti mu bo uspelo spraviti  drugo vsaj v resne težave.

  • Share/Bookmark

41 odgovorov v “Edvard Kardelj je zopet živ – ideje velikega komunističnega misleca so po 30-ih letih dobile potrditev.”

  1. webmaher pravi:

    nimam kaj dodat-aja seveda mi pa samo gledamo…spregledali bomo šele ko bo prepozno itak…če se ne motim je bilo 1991 birokracije nekje 10000, zdaj pa krepko preko 30000..in neki prou pametni premier je dejal da naša državica prenese še več…kero bi že naši predniki zdavnej zapeli…grad gori, grof beži….

  2. nichiren pravi:

    stara juga je imela 26.000.000.000$ dolga.
    če upate povejte koliko ga ima slovenija

  3. 100% Irony Free » Objave » Zbudi se Slovenija! pravi:

    [...] ponosen na Slovenijo p.p.s. Nekaj današnjega linkovja: Otroci nase bogatstvo, lagati pa ni lepo!, Edvard Kardelj je zopet živ …, Kruha in iger, Če bodo sindikati organizirali stavko … [...]

  4. maatjazh maatjazh pravi:

    Edi je bil velik mislec in deloholik. Še zdaj ga imam spoštujem. Njegove občine so bile zares nekaj. Bile so usklajene, župani so delali kot eden. Zato pokrajin sploh ni bilo treba. To je bil velik prihranek.

  5. maatjazh maatjazh pravi:

    Tudi če je zgornji komentar butast, je pa vredno prebrati Speransa. Pač Kardeljev vzdevek iz časov pred drugo vojno.

  6. Branč pravi:

    Ja res je bil velik, ta naš Edo. Pa s kakšno lahkoto je ljudi pospravljal, neverjetni genij.

  7. lidijah pravi:

    Ni mu bilo para v Evropi.

  8. Rado Rado pravi:

    Edi je bil nedvomno mislec. Najbrž bi hitro korigiral svoj, stroškovno zgrešen projekt, če bi bil v osemdesetih še živ.

    Branč,
    tu si malo mimo udaril. Represije nista imela čez niti Tito, ki je hodil po svetu, niti Kardelj, ki se je ukvarjal s teorijo, ampak je bil zato zadolžen notranji minister, pa tajne službe.

    Matjaž,
    Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, je bilo fatastično delo. Se strinjam.

  9. maatjazh maatjazh pravi:

    Rado, ne verjamem, da bi lahko za vrhovno odločitev takšne vrste, kot so bili povojni množični poboji, vedel in odgovarjal le notranji minister. Tudi ne verjamem, da je bila to samostojna odločitev Jugoslavije. In tudi ne verjamem, da se Kardelj tega dogajanja ni zavedal. Dokumentov o tem, kdo vse je botroval tej tragični odločitvi, pa najbrž ni več. Ali pač?

  10. poezija poezija pravi:

    V prevelikem razraščanju državnega aparata tudi jaz ne vidim nobenega ekonomskega razloga, ki bi govoril v njegovo dobro. Je to dediščina nekega sistema ali ne, je težko reči. Res ima naša generacija neko določeno izkušnjo, ki nedvomno tudi nezavedno vpliva na naš pogled kako blizu človeka naj bi se čutilo
    upravljanje države. Gre za vprašanje resnične učinkovitosti. Če država nima tipalke v našem kraju, nas ne vidi. Iz vidika vsakega kraja, je problem tega kraja pereč in ljudje imajo občutek, da potrebujejo nekoga, ki bo državi približal njihov kraj.Država mora oblikovati prioritete in se ne dotika in se tudi ne more dotikati vseh problemov v deželi enakomerno. Če bi ljudje zaupali vladi, strokovnemu delu državnega aparata, ne bi prišlo do teh procesov iz razlogov, ki bi izvirali v posameznih krajih, pač pa le iz ambicije, ki jo ima država sama po sebi kot aparat. V socializmu smo se srečali z idejo, da s komunizmom pride do odmiranja države, s kapitalizmom pride do? Težko bi rekla, da je za sedanje razmere kriv ravno Kardelj.
    Kar se povojnih pobojev tiče, sem prizadeta in zelo razočarana nad sistemom v katerem sem “gor rasla” in zelo verjela v enakopravnost in podobne zadeve. Potem pa izvedela za hitre procese in podobne krirurške posege nekega sistema, ki se je “čistil”
    s metodami, ki so nam v sramoto. Zelo dvomim, da vrhovne glave o tem niso ničesar vedele, da so zločini te vrste produkt neke srednje strukture.
    Sicer pa je navodilo: “Reši problem, da ga ne bo več, in to hitro”, v nekem sistemu najbrž pomenilo tudi metodo. In najbrž je cilj
    opravičil sredstvo, ker je bila izgradnja nekega novega sistema, še dolgo “vojno stanje”, čeprav “tiho”. Kar seveda ne opraviči nobenih zločinov in ne vem kdo je res kriv. Najbrž jih je več.

  11. poezija poezija pravi:

    Pa še eno mnenje imam na to temo. Nekako mi ni prav, da se stvari ne razčistijo enkrat za vedno in se stalno pogrevajo in negativno vplivajo na sedanjost in so zato še vedno lahko instrument politične manipulacije. Želela bi, da imamo zgodovinsko izkušnjo “crime doesn’t pay”, ne pa to, da obstaja “perfect crime”.
    Slovenija je tako mala dežela, pa je vsa razcefrana, ali po občinah, ali pa po prepričanjih. Mravlje in čebele imajo bistveno manj problemov, če se malo pošalim. Verjetno zato, ker energijo vlagajo v skrb za danes in jutri in jih ne muči Kardelj. Iztuhtati nek družbeni sistem ni ravno mačji kašelj
    in reči, da je imel nek sistem same slabosti je tudi krivično. Kako srečni smo pa sedaj? Imamo res deželo odprtih možnosti? Kako pa se počuti človek-posameznik v tej državi in tem sistemu? Nihče ga ne ujčka, to je res. Ampak zakaj neki se ljudje počutijo kot da nek sistem deluje proti njim?

  12. poezija poezija pravi:

    :-) Kardelj je izumil demokratično diktaturo.
    Če malce razširim ta pojem, je to zelo univerzalen sistem, he, he…večno prisoten.

  13. Blitz pravi:

    branč in maatjaz, če bi tito vedel, kakšne zločine mu kuha notranji minister, bi ga gotovo pred sodišče postavil. Žal ni vedel in Kardelj tudi ne.

    Saj so še gulagih/koncentracijskih taboriščih ujetniki večkrat rekli: “ko bi le Stalin/Hitler vedel, kaj njegovi počnejo”

  14. Wolf pravi:

    Blitz ta je pa dobra. Pa da ne boš tudi to rekel, da je bil Tito Rus. Tito je vse vedel sam podpisal se ni pod nobeno obsodbo.

  15. Rado Rado pravi:

    Tito,

    je vedel točno tisto, kar mu je njegov kabinet “pustili vedeti”. Nečimrn kakor je bil, je bil užival predvsem v blišču okoli njega, tako da so mu marsikaj podtaknili.

  16. maatjazh maatjazh pravi:

    Ne vem, morda bi kdo od vas lahko kvalificirano odgovoril na naslednjih sedem vprašanj:
    1. Kdo in s čigavim soglasjem je zavrnil transporte in se dogovarjal o tem z jugoslovanskimi oblastmi?
    2. Kakšna je bila vsebina teh dogovorov: zakaj so bili transporti zavrnjeni s strani zahodnih zaveznikov (razlogi), kdo je na njihovi strani prevzel najvišjo odgovornost za to odločitev (imena)?
    3. Ali je bil o usodi zavrnjenih beguncev napisan kakšen dokument? Kateri (datum, kdo ga je podpisal)?
    4. Ali je šlo ob zavrnitvi transporta morda za tihi dogovor med zahodnimi in vzhodnimi zavezniki protihitlerjevske koalicije? Kdo ga je sklenil, kdaj, kje? O čem govori?
    5. Ali pa je šlo morda za stihijsko ravnanje oficirjev, tedaj prisotnih na eni in drugi strani meje, in so se pokoli dogajali mimo vrhovnih VOJAŠKIH oblasti? Ali so te oblasti glede bistvenih vprašanj sicer delovale samostojno, brez političnih navodil državnega vrha?
    6. Kdaj naj bi bilo v tem primer

  17. maatjazh maatjazh pravi:

    vrhovno jugoslovansko politično vodstvo seznanjeno
    s pokoli, ustanavljanjem naglih vojaških sodišč ni povojnimi sodnimi procesi?
    7. Kakšne oziroma katere so bile ustrezne reakcije vrhovnega državnega vodstva ex post facto?

  18. Rado Rado pravi:

    Hm,

    malce smo zašli iz teme. Tema, je namreč, nepotrebno širjenje državnega upravnoadministrativnega aparata.

    P.S.
    Izdajalcev ni nihče maral. Ne partizani, ne Nemci, kakor tudi ne zavezniki. Zdi se, da so jih zavezniki žrtvovali za Trst.

  19. maatjazh maatjazh pravi:

    Ok, Rado, vprašanja sem postavil zaradi tvojih in blitzove trditve, postavljenih v komentarjih. Ker pač brez argumentacije ne delajo. Ne pričakujem odgovorov, ker je tisto dogajanje zavito v meglo. Dokler se megla ne razkadi (z verodostojnimi, dokumentiranimi argumenti), pa raje ne ugibajmo več, kaj je vedel in počel ta, kaj oni. Predvsem pa ne obsojajmo ljudi, ki niso bili nikdar pravno obdolženi in obtoženi, predvsem pa jim ni bila dokazana krivda. To je eno temeljnih načel pravne kulture.

  20. Wolf pravi:

    Kriv ali ne kriv! Ni važno sedaj,ko so vsi vodilni in eksekutorji že zdavnaj pod rušo ali pa so betežni starčki. Pomembno je to, da so socializem kot sistem zlorabili. Zaradi peščice posameznikov v preteklosti smo še zmeraj v praveku glede demokracije. Pot iz praveka bo pa še dolga in trnova.

  21. Wolf pravi:

    Rado, brez skrbi da je Tito vedel samo hitro je pozabil oz. za to ni hotel slišati. A potem tudi za Goli otok ni slišal.

  22. Blitz pravi:

    wolf, preberi prosim kakšne titove spomine, pa boš videl, da gotov ni vedel za goli otok. Če bi, bi ga gotovo omenil. :wink:

  23. Rado Rado pravi:

    Hej fantje,

    še kaj o pokrajinah prosim.

  24. Wolf pravi:

    Titovi spomini? Edini, ki smo ga v šoli brali je bil kako mu je Rex rešil življenje. Potem je pa itak vse pozabil.
    P.S. Doma imam eno debelo Kardeljevo knjigo kaj naj z njo?

  25. Rado Rado pravi:

    Preberijo jo Wolf, se boš kaj naučil.
    Kardelj je bil ne glede na nekatere na nekatere zgrešene poteze velik mislec.

  26. Wolf pravi:

    Nedvomno da je bil mislec toda pred svojim časom. Država v kateri je deloval pa še ni bila pripravljena za takšne ideje. Velik prepad med severom in jugom je onemogočal izvedbo takšnih idej. Ne bom je še prebral, lahko ti jo pa posodim.

  27. Rado Rado pravi:

    Dragi Wolf,

    jaz sem prebral kar nekaj njegovih knjig, zato zdaj lahko hodim dalje. (jih presežem), ti pa še kar capljaš na mestu.
    :-) :-) :-)

    Najprej ga moraš prebrati, da ga boš lahko kasneje negiral.
    :-)

  28. Branč pravi:

    Blitzevo politično (ne)naklonjenost je možno razbrati z njegovih prispevkov, vseeno pa preseneča z izjavo, da Tito in Kardelj nimata posredno krvavih rok..

    Rado, imaš pa jajca, da si v tem “razsvetljenem” času upaš zagovarjati Kardelja. No, tudi Kim Jong Il ima verjetno kakšnega oboževalca. In Edi se ni ukvarjal samo z gospodarstvom, ampak z družbeno ureditvijo in lahko se mu zahvalimo edino le za sivino in pomanjkanje. Bil je morda res eden redkih mislecev, to pa zato, ker je konkurenco potamanil, med zvezdaši pa res ni bilo neke konkurence!!

    Da pa Jožko ni vedel določenih stvari, pa velja samo za zadnje desetletje. Sicer pa imaš 25% Titeja na ljubljanskih Žalah, pojdi mu prižgati svečko (noga je šla čez ljubljanski krematorij..)

    Problematika števila pokrajin pa mi sploh ni poznana, ne poznam alternativ.

    Lp ;)

  29. blitz blitz pravi:

    Joj, v tej državi človek še sarkastičen ne sme biti.

    Diktator, ki ne ve, kaj njegovi počnejo, ne obstaja. Če Tito ne bi vedel, kaj se okoli njega dogaja, ne bi bil nikoli na vrhu, ker bi valpti tudi njega pospravili. Neskončno naivna debata. Edi pa je samo eden v vrsti podobnih.

    By the way, ali veste anekdoto o soprogi Baldurja von Schiracha (vodja Hitlerjugenda), ki je prišla vsa iz sebe na Obersalzberg fuhrerju povedati, da je slišala da Jude v taboriščih pobijajo in daj naj prosim za božjo voljo ustavi tiste, ki to počnejo. Bojda se je odzval dokaj prijazno, ampak dame nikoli več ni povabil na obisk.

  30. Maatjazh pravi:

    Blitz, brez zamere, ampak naivno je tudi obravnavati revolucionarne morije kot zločine; pri tem mislim najprej na francosko revolucijo. Vedno je treba glede takšnih zgodovinskih dogajanj tehtati pridobitve in izgube. Kaj je revolucija prinesla ljudstvu in koliko je ljudstvo za to plačalo. Vem, da tega ne razumeš, ampak si nisem mogel kaj, da ti povem. Očitno je še kdo drug razmišljal tako kot jaz, sicer bi po drugi vojni sodili tudi zmagovalcem.

  31. Wolf pravi:

    Verjetno Edi ni bil brez greha, drugače nebi ukradli njegovo Pepco z žaro vred.

  32. blitz blitz pravi:

    maatjaz, pridobitve francoske revolucije so nesporne, storjeni zločini pa zato niso nič manj zločini.

    Glede tvoje zadnje trditve pa imam jaz veliko manj romantično mnenje: zgodovino pišejo zmagovalci.

  33. J.G.Novitz pravi:

    Tovrstna hudodelstva gredo z revolucijo v paketu in niso nikdar obravnavana kot zločini, dokler nasprotniki ne vržejo zmagovalcev z oblasti, toda z nasilnimi sredstvi.

    Če je prevzem oblasti demokratičen, se ta hudodelstva ne obravnavajo kot zločini uradno, temveč samo neformalno, prek hujskanja javnega mnenja.

  34. J.G.Novitz pravi:

    Tovrstno hujskanje javnega mnenja zdaj poteka v Sloveniji, čeprav samo posredno, prek neformalnega vplivanja na medije.

  35. slakseniki pravi:

    Upam, da se bo pojavil novi Kardelj, pa Kidrič, pa Kraigher… In vas dal vse pobiti! Pa potem izrazite svoje občudovanje.

  36. novicapodnovico pravi:

    @slakseniki: Ostal boš sam, brez nas. Naši potomci te bodo krivili za zločin, čeprav si dobronameren in nas hočeš pobiti v imenu pravičnosti.

  37. Branč pravi:

    potem pa bomo (bodo) posadili lipo sprave, ki bo hirala…

  38. mrsandy pravi:

    Glede na komentar o represiji: sveda, je ni imel čez ne Tito niti Krdelj, niti Ribičič, nihče, ljudje so kar sami nagi skakli v jame v Kočevskem Rogu, po Štajerskem, na Mostecu. Prostovoljno so vse to počeli. Seveda potem ko so spoznali, kako so smotani, ko pa niso poslušali Kardelja pa Mačka pa ostalih. Še danes smo Slovenci zanni po samomorih. Najštevilčnejši so bili pa takrat.

    Glede idej Kardelja in ostalih – ne vem, če poznaš koga s podeželja, ki je hotel živeti in delati na zemlji. Morda bi bilo dobro, da jih malo povprašaš, če ti upaš in če oni upajo odgovorit.

  39. poezija poezija pravi:

    Očitno bi po določenih idejah, če bi danes še zelo živele, bilo Slovencev
    ravno za pol občine.
    Če smo se pogovarjali o naraščanju števila občin:-(.

    Torej hvala bogu, da naraščajo. Vsi ekonomski problemi, seveda tudi širše socialni, so popolnoma zanemarljivi, dokler vlečemo sabo vse te težke
    žaklje s preteklostjo. Bomo že kako.

    lp
    Nevenka

  40. bin pravi:

    Blitz piše: /…pridobitve francoske revolucije so nesporne, storjeni zločini pa zato niso nič manj zločini./…/ zgodovino pišejo zmagovalci./

    Kako je zdaj s tem, Blitz? Ali visoko vredni cilji opravičujejo groba sredstva? (če “avtorji” francoske revolucije ne bi uporabili vseh tistih sredstev, ne bi dosegli cilja, ki je vsem nam prinesel dobro.) Kam se boš torej postavil? Na stran “cilj posvečuje sredstva” ali na stran “umor je zločin, pa čeprav je pripomogel k skupnemu napredku”?

    Samo nikar mi ne reci, da je odvisno od ideje ali sistema, kaj je prav! Kar velja za enega, naj velja za vse.

  41. Vvvvojko pravi:

    Rado,pa ti resno misliš,da je bil Kardelj velik mislec?
    Če to ni zajebancija,se zamisli.
    Je bil pa sigurno velik morilec.
    Ali pa povej ,kaj je bilo v njegovih mislih velikega.
    Kaj vendar????????

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !