Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Verske skupnosti v RS – programska izhodišča

Objavil Rado, dne 26.07.2007

Preambula in program Ministrstva za verska vprašanja je nastal iz globokih demokratičnih načel.. Iz načel človekovih pravic, iz načel pravice izbire, ali neizbire lastnega boga in lastne vere, iz ustavnih načel. Iz spoštovanja v ustavi zapisane ločenosti Cerkve od države.

Postavljam vprašanje: “Kako najbolje ločimo Cerkev od države”? Ker je vprašanje retorično, bom odgovoril sam: “Tako, da Cerkev zares ločimo od države”!  Država skrbi po načelu enakih možnosti za glavna eksistenčna vprašanja ljudi, ustrezna Cerkev skrbi za religiozna vprašanja tistega dela ljudstva, ki takšno oskrbo potrebuje, oz. si jo želi.. Vsaka Cerkev je sestavljena iz samo oklicane hiearhije, ki se je postavila na čelo vernikov in je njihov servis za verska vprašanja in obredje.  Ker so vsi člani Cerkve, tako kler, kot navadni verniki, tudi državljani Republike Slovenije, bo le-ta že po ustavni dolžnosti poskrbela za vsa eksistenčna vprašanja vseh pripadnikov ver in Cerkva na temelju enakosti vseh verujočih ljudi, kakor tudi vseh neverujočih državljanov RS.

Do te točke smo že poskrbeli za osnovno eksistenco, torej lahko preidemo k zagotavljanju pravic vernikov do ustrezne verske oskrbe.  Zagotovitev konzumiranja vere je naloga posamične Cerkve, vernikovo nemotenost pri tem zagotavlja država.  V ospredju so seveda verniki in ne Cerkev.  Številni verniki za svojo vero v boga in dialog z bogom ne potrebujejo posrednika, drugi posrednika potrebujejo in ga tudi iščejo.   Če je našim vernikom Cerkev potrebna potem si jo po svobodni volji lahko organizirajo, ali se ji pridružijo.  To je stvar njihovega  medsebojnega odnosa.  V to se država ne sme vmešavati, kot se Cerkev, kot institucija ne sme vmešavati v ustavno vlogo države.  Država in Cerkev nista in ne smeta biti konkurenta, kajti pokrivata vsak svoje področje delovanja.

Cerkvena premoženja ter njihova gospodarska dejavnost. Ker živimo v demokratični družbi, družbi kjer ima kapital prosto pot k oplajanju, te pravice ne smemo vzeti niti Cerkvam. Največ kar lahko država stori, je da zagotovi enakost pri gospodarskih dejavnostih.  Financiranje duhovnikov in obredja s strani države bi zgolj teoretično prišlo v poštev le v primeru, če bi se cerkev odpovedala vsemu svojemu premoženju.  Vendar na to možnost v praksi seveda ni mogoče resno računati. Posamične Cerkve so ideološke organizacije in financiranje duhovnikov bi pomenilo, da država daje prednost tistim Cerkvam in tistim ideologijam, čigar duhovnike bi financirala. To bi bil direkten ukrep zoper ustavne ločenosti države in Cerkve. V ta sklop gre tudi  vprašanje veronauka v šolah. Omogočanje veronauka  v šoli bi dajalo  prednost eni ideologiji na račun druge. To pa je zaradi načela laične države, nesprejemljivo. Vprašanje pouka o religijah je seveda stvar šolskega ministrstva.

Možnost cerkvenega davka je že zajeta v členu 2. Glede tega se zavzemam za nemško različico cerkvenega davka, kjer se verniki, pripadniki posamične cerkve v korist le-te odpovedo delu svojih dohodkov. Takšen model je tudi najbolj pravičen in tudi pregleden.

  • Share/Bookmark

23 odgovorov v “Verske skupnosti v RS – programska izhodišča”

  1. Rado Rado pravi:

    Bin, Matjaž, Blitz in drugi.
    Upam, da sem v programskih izhodiščih zajel odgovore na vsa vaša vprašanja.
    Vsako vprašanje je dobrodošlo, ker pomaga razčiščevati vse preveč megle, ki se spušča na to občutljivo področje.
    LP

  2. Blitz pravi:

    rado, si, vendar se ne strinjam. Financiranje bi vzel po nemškem modelu, ki je skupaj z avstrijskim precej unikaten – gre namreč za zakon, uveljavljen v času nacističnega režima – pripadniki različnih cerkva plačajo cerkveni davek, ostalim pa ta denar ostane – hitlerjev cilj je seveda jasen – čimbolj zmanjšati število pripadnikov Cerkva. Mislim, da povzemanje nacisatičnih zakonov ni dobra popotnica.

    vendarle tudi verniki plačujemo davke in menim, da bi moračl biti Cerkveni davek del fleksibilnega davka, ki ga itak plača vsak, lahko pa ga nameni določeni organizaciji.

    Če pa vendarle uvedemo model kot predlagaš, da plačujejo samo pripadniki cerkva, je potrebno seveda določiti, kdo je pripadnik cerkve. Ali je to vsak, ki je krščen? Ali vsak, ki želi? V takem sistemu se bodo ljudje vedno izogibali plačilu davka. Tvoj predlog pomeni definicijo Cerkve kot servis tistih, ki plačujejo cerkven davek. V praksi to pomeni, da ljudje, ki ne plačujejo davka, ne bodo mogli krstiti sebe ali svojih otrok v cerkvi, ne bodo se mogli poročiti v cerkvi, ne bodo imeli cerkvenega pogreba, ne bodo mogli k žegnju. Zveni fer, pa ni – vendarle je potreba po uslugah Cerkve prisotna pri veliko več ljudeh. zato se meni vendarle zdi bolj ustrezna sedanja definicija Cerkve kot družbeno koristne organizacije.

    drugič – v primerjanju z drugimi evropskimi državami moraš biti konsistenten in pogledati njihovo ureditev v celoti, ne samo po koščkih jemati tam, kjer ti kaj odgovarja, pa morda ne gre najbolje skupaj. Denimo pri Davkih vzameš Nemčijo, pri šolstvu pa Francijo.

    Jaz sem zagovornik prevladujočega evropskega modela verouka kot obveznega izbirnega jezika, omogočenega vsem veram. Tako je to urejeno v Nemčiji, Avstriji, na Norveškem, Italiji, Hrvaškem, Španiji, … Utemeljitev, da je s stališča laične države to nesprejemljivo, je floskula, ali pa večina ostalih evropskih držav počne nesprejemljive zadeve. V nasprotnem primeru, ko pouk verouka v šoli ni dovoljeno, je potrebno postaviti pod vprašaj tudi poučevanje denimo joge, ki je dandanes pri nas prisotna.

    Bi pa vsekakor bil vesel, če utemeljiš tisti “nesprejemljiv”. Zakaj je nesprejemljivo? sosedov otrok ima v šoli med varstvom trening tenisa. jaz moram svojega otroka posebej popoldne peljati k verouku v Cerkev. Komu bi škodilo, če bi imel verouk v šoli, lahko tudi po pouku?

  3. bin pravi:

    @ blitz

    Z vsem spoštovanjem do vaše visokosti – prvega ministra, vam moram oporekati pri zadnjem odstavku. Načelo enakih pravic bi bilo kršeno, če bi vaš otrok imel katoliški verouk v šoli (izbirni predmet), moj pa na recimo hinduističnega verskega pouka ne. Finančno nesprejemljivo bi bilo, omogočiti prav vsem veram, čeprav samo zaradi enega otroka, tak “servis”. (prostori, učila,) Tudi če bi “učitelji” predavali brezplačno, v okviru svoje verske dejavnosti.

    @ Rado

    Kadar starša istega otroka živita ločeno, to pomeni, da nimata pravice nadzorovati ali se kakorkoli “vtikati” v življenje drugega starša. V prenešenem pomenu, smo državljani otroci države in cerkve ali druge ideološke organizacije. Če sta naša starša ločena, nimata pravice nadzora drug nad drugim. Niti na duševnem, niti na telesnem (ekonomskem) področju. Torej bi v taki ureditvi država ne imela pravice poseči v dejavnost cerkve, čeprav bi le-ta bila protizakonita ali protiustavna. Že tako se postavlja problem. Ko katoliško sveto pismo poveličuje “zob za zob”, je to sprejemljivo, kot starodavna modrost. Če pa bi neka moderna verska sekta propagirala dosledno maščevanje, bi bila takoj na udaru zaradi vzpodbujanja nestrpnosti. Preganjali bi jo državni organi, po službeni dolžnosti.

    Cerkev, kot pravna oseba, mora biti pod kontrolo države, enako kot vse ostale pravne osebe. Gospodarsko in družbeno delovanje! Enako je odgovorna za vse aktivnosti, ki jih njeni “delavci” izvajajo v njenem imenu.

  4. Blitz pravi:

    govorim o pravici vseh veroizpovedi – tisti, ki jih je premalo, si ga pač lahko iz več razredov skupaj organizirajo ali pa tudi iz več šol. Jasno pa je, da neka meja je, zaradi vsakega potencialnega budista ali hindujca pač ne moreš v šahu držati vseh drugih vernikov.

    V bistvu bom kar direktno rekel – tvoja pripomba je tipičen populistični argument tistih, ki ne marajo RKC. V resnici se jim pa za vse vere sladko jebe.

    Po isti logiki bi torej morali ukiniti železnice, ker jih ne morejo napeljati do vsake gorske kmetije. Pa gledališče, ker ne morejo vseh okusov zadovoljiti. Pa filharmonijo, ker noče igrati za vse okuse. In konec koncev srednje šole in fakultete, ker jih niso vsi sposobni končati.

  5. bin pravi:

    Imate prav, G. premier!

    Samo ne mi potem o enakih pravicah…! Bodimo jasni in pošteni. Imamo, in še jo bomo imeli, državo s pravico močnejšega! Čista živalska logika. Tako so brez smisla vsi zakoni, ministrstva, in država nasploh. Močnejši ima več pravic, pa konec! :mrgreen: :) :wink:

  6. blitz blitz pravi:

    bin, očitno nočeš razumeti poante – tudi s pomočjo mojih sarkastičnih primerjav ne.

    Ali pa le hočeš reči, da ker država financira Slovensko filharmonijo, mora financirati tudi Polsko Malco, da bo tudi tistih nekaj deset fanov lahko uživalo v njihvi glasbi.

    Svet ni nikoli 100% fer – ne samo pri verskih zadevah ampak na NOBENEM področju. Lahko ga naredimo kolikor se da poštenega, nikoli pa ne bodo vsi enako zadovoljeni. Ali je to tako grozno? Ali z drugimi besedami – ali ga naredimo vsem manj prijaznega, ker ga nekaterim ne moremo narediti bolj prijaznega?

    Ali pa “pravilo 100,00% poštenosti in enakih možnosti” velja le pri veri?

  7. Rado Rado pravi:

    Morda ne bi bilo slabo Blitz, če bi kot mandatar pragmatično ugotovil, da zadovoljujem del tvojih zahtev (poslovanje Cerkve pod okrilje države), ostalo pa bi prepustil meni. 100 % kompatibilnosti z ministri pač ni mogoče doseči.

    Gremo k vsebini.
    Moj program je avtorski program, torej je nesmiselna tvoja zahteva, da povzamem celoten model od Nemcev – niti ga ne poznam v celoti. Financiranje Cerkve pa poznam in se mi zdi ustrezno. Zato ga tudi predlagam. To, da me povežeš s Hitlerjem in simpatiziranja z nacističnimi zakoni je kar krepka. Ali ji sam verjameš? Kaj boš šele rekel, ko boš izvedel, da v Muenchenu redno hodim na pivo v Hitlerjevo priljubljeno pivnico? Morda sem celo sedel za njegovo najljubšo mizo?

    Zdi se Blitz, da imaš probleme z ločitvijo Cerkve od države. Izjasni se prosim eksplicitno: Se zavzemaš za tovrstno ločitev? Da, ali ne? Jaz se zavzemam za ločitev in jo želim udejaniti.
    O enakopravnosti vseh državljanov RS sem že pisal. Tudi si v prejšnjih tekstih lahko prebereš o posebnih pravicah vernikov. Po tvojih postih sodeč, posameznega vernika zanemarjaš, ampak postavljaš v ospredje institucijo (Cerkev). Povedal sem tudi že, zakaj. Namreč Cerkev je izven državnega nadzora. Če za primer vzamemo RKC, so vsi kleriki, ki jih je okoli 1000 v Sloveniji, uslužbenci tuje države, to je Vatikana. Na te uslužbence RS Slovenija nima nikakršnega vpliva. Tudi na morebiten državni denar, ki ga RKC prejme nima RS nobenega nadzora, zato dotacije sredstev, ki jih (primer) prejme filharmonija in je kontrolirana preko kulturnega in finančnega ministrstva, niso primerljive. Le v primeru, če bi imeli avtohtono slovensko Cerkev z demokratično notranjo ureditvijo, potem bi takšna Cerkev bila upravičena na državne dotacije (po vzoru interesnih dejavnosti). Tu je tudi odgovor Binu, ki mi je “očital”, da v programu ne omenjam manjših Cerkva.

    Ne bom podrobneje analiziral, dokler ne pridejo prvi honorarji :-) , ampak če boš šel iskati preseke množic A=Cerkev, B=Verniki, C=Pripadniki katoliške kulture, boš morda prišel do spoznanja, da preseki ABC niso prav veliki. Vsi verniki v bibličnega boga, ne spoštujejo hkrati tudi Cerkve. Dalje, tudi celotna množica tistih, ki se izrekajo za katoliško kulturo, niso hkrati verniki v boga, kaj šele, da bi priznavali tudi pripadnost Cerkvi. Ti bi pa rad vse pometel pod okrilje Cerkve, kar bi rada tudi Cerkev sama. Sicer sem o vsem tem že pisal, pa nekako nočeš prebrati.

    Sprašuješ me zakaj se mi zdi veronauk v šoli nesprejemljiv? Zato ker je veronauk ideološki, kot je bil nekoč ideološki marksizem. Ne želim si še ene skrajne ideološkosti, tokrat desne. Da bodo našim otrokom enakovredno predstavljali kreacionizem? Ni govora.

    Blitz,
    ni sramotno, če kdaj človek prizna, da je bil zaveden. Da ni imel povsem prav. Zdi se, da je tokrat dobra priložnost zate. LP

  8. blitz blitz pravi:

    rado, ne bereš natančno – nisem te obtožil simpatiziranja s Hitlerjem, ravno obratno. Mislim, da si ne želiš, da bi kdo rekel, da si od vseh načinov financiranja Cerkve izbral ravno tistega, ki so si ga izmislili nacisti.

    Hitlerjeve najljubše pivnice pa več ni – so jo porušili. Najdeš le še spominsko tablo v spomin na Elserjevo junaštvo.

    Absolutno se zavzemam se za ločitev Cerkve od države, želim le, da se jasno definira, kaj to pomeni. Ločitev v osnovi pomeni, da Cerkev ne more voditi države in njenih institucij. Vse drugo je pa stvar dialoga. Še enkrat poudarjam – v veliki večini evropskih držav je Cerkev ločena od države, pa imajo v šoli pouk verouka kot izbiren predmet. Ti pa praviš, da hočeš v Sloveniji udejaniti ločitev. Torej smatraš, da je večina evropskih držav ni pravnih – ker imajo Cerkev ločeno od države, v resnici pa ni ločena.

    Sicer sem pa že v enem od prejšnjih komentarjev zahteval, da opredeliš, kdo bo tisti, ki bo plačeval cerkveni davek? In tudi sam ugotavljaš, da je veliko vernikov, ki Cerkve ne potrebujejo in tudi takšnih, ki je kot institucije ne spoštujejo. To seveda drži – če ne bodo želeli plačevati cerkvenega davka, kdo jih bo pokopal? Kdo bo krstil njihove otroke in kdo jih bo poročal? Morda isti “župnik”, ki na martinovo spremeni mošt v vino?

    se čisto nič ne počutim zaveden, še več, igotavljam, da sem imel prav, ko sem ti ponudil ministrstvo za antiverska vprašanja. Mislim, da bosta skupaj s Štefanom v povprečju ravno pravšnja. Za obdržati Status Quo.

  9. bin pravi:

    Sveta pomagavka božja, gospod mandatar!

    /Ali pa le hočeš reči, da ker država financira Slovensko filharmonijo, mora financirati tudi Polsko Malco, da bo tudi tistih nekaj deset fanov lahko uživalo v njihvi glasbi./

    Pa se vendar ja ne zavzemate za to, da bi Polska Malca samo zato, ker je vi ne sprejmete za kulturo, ne bila deležna svojega deleža? Koliko “fanov” posluša filharmonijo? In koliko denarja dobi za to od države? Če je številka tisočkrat večja pri “fanih”, naj bo tudi pri denarju. Ne smemo pa kar izbrisati nekoga, zato ker je (še) majhen. Seveda pa je velik problem, kako prešteti te “fane”! Pri Polski Malci niti ne, saj jih je malo. Tisti, ki so, so v resnici fani. V filharmonijo pa gre veliko ljudi zaradi “imidža”, in jih prav briga, kdo dirigira in kaj igrajo. Če bi bilo bolj “in” iti na Metal camp v Tolmin, bi šli pa tja. Kaj pa v cerkev?

    Razumem vašo željo po zmanjšanju obremenitve. Tudi sam sem vozil svoji dve hčeri ob popoldnevih v cerkev k verouku. In kasneje na razne tabore in duhovna srečanja. Ko sta bili še “animirani” in kasneje, ko sta bili animatorki. Poleg tega pa še k “dopolnilnim dejavnostim”, ali kako se je že reklo, da sta imeli možnost dodatnih točk pri vpisu na naslednjo stopnjo. Vendar zaradi tega ne želim, da bi bili drugače misleči v slabšem položaju. :)

  10. Blitz pravi:

    bin, jaz nikomur ne želim, da bi bil v slabšem položaju. V končni fazi bi zadeva lahko bila organizirana tako, da bi verouk lahko v šoli imele vse verske slupine, ki bi to želele. Pouk verouka namreč obstaja že danes, le da izven šolskih poslopij. Morda bi lahko ostalo vse kot je (tudi s financiranjem)in bi duhovniki ali imami ali kdorkoli že prihajali poučevat v šolska poslopja?

    Torej šola s tem ne bi imela drugih stroškov kot dati na razpolago prostore, pouk bi pa lahko izvajala vsaka versko skupnost, ki bi to želela. Tak pristop bi bil do otrok najbolj prijazen. Po vsej verjetnosti pa le težko uresničljiv, ker bi bil s stališča financiranja sporen in neenakopraven – otroci, ki bi namesto verouka izbrali pouk o verstvih in etiki, bi namreč od države dobili več denarja od tistih, ki bi hodili k verouku.

    bin, ali pa se ti ne zdi, da bodo v šoli kakor je predlagana, zapostavljeni otroci iz vernih družin? Glede na splošno stanje duha v družbi si lahko namreč kar predstavljam, kakšen bo pouk o verstvih in etiki in kaj vse bodo pri njem morali slišati. Ne mislim zaradi programa, ampak predvsem zaradi zelo verjetno negativne nastrojenosti nekaterih učiteljev in učiteljic do vere.

    Izkusil sem zahodnoevropski tip šole, kjer verouk poteka dvakrat na teden zadnjo uro pouka in sicer za vse večje verske skupine, prisotne na šoli, pa se zaradi tega nihče ne razburja, ker je to samo po sebi umevno. Otroci, ki ne želijo hoditi k verouku, pa hodijo k etiki. Na Bavarskem imajo skoraj vse šole katoliški in evangeličanski verouk, v mestih pa pogosto tudi muslimanskega. Pravoslavni je zaradi množice različnih pravoslavnih Cerkva redkejši, zato se morajo učenci iz več šol zbrati skupaj – vseeno jim je pa priznan kot izbirni predmet.

    Jaz v taki organizaciji ne vidim nič slabega, prej dobrega, ker 95% otrok dobi željeno v šoli, ostali pa izven nje.

    Še enkrat pa poudarjam – v nobeni stvari ni za vse vedno enako dobro, lahko pa naredimo kar najbolje, kar zmoremo. Jaz se teoretično sicer strinjam, da naj država financira tudi Metal Camp in Polsko Malco, ampak v teoriji je lahko biti pravičnik. V resnici pa že zdaj plačujem pol bruto plače za vse vrste prispevkov in nekje je pač potrebno potegniti mejo.

  11. decoy pravi:

    “Ločitev vere od države pomeni, da se država ne opredeljuje glede verskih vprašanj. Ta so v domeni posameznika in zato niso predmet demokratičnega odločanja, razen, če so verske odločitve posameznika v nasprotju z zakoni.

    Takšno stališče omogoča sodelovati z drugače mislečimi; medtem, ko neosocialisti zaradi prežetosti s patološkim sovraštvom do vere apriori izključujejo velik del Slovenk in Slovencev in se zapletajo v neokusne kulturne boje z njimi.

    Liberalci se ne vtikamo v suverene odločitve posameznika, dokler le ta ne skuša svojih pogledov vsiliti svoji okolici.

    Pri tem pa ločujemo tiste prisile, za katere je dejansko odgovoren ta posameznik od tistih, za katere ni. Če skočite z balkona bo gravitacija na vas gotovo delovala kot svojevrstna prisila, vendar pa te prisile ne morete ravno očitati sosedu, ker si je ravno kupil nov BMW. Prav tako tudi vaše potrebe niso krivda drugih ljudi.

    Glavno sredstvo prisile v sodobni družbi je država. Kadar si ena skupina ljudi želi podrejati druge, to pogosto dosega z regulacijo in omejevanjem svoboščin v imenu zaščite »malega človeka« pred »velekapitalom« ali s kakšnim drugim cenenim propagandnim konstruktom, katerega glavni cilj je očrniti skupine ljudi, ki se jih želi podrediti in tako podrejanje narediti »moralno« in »pravično«, saj se v tako vzpostavljamen lažnemu vrednostnem sistemu »zlo« podreja »dobremu«.

    Liberalci so skozi zgodovino konsistenčno nasprotovali tovrstnemu državnemu darvinizmu.

    Zato ne nasprotujemo le neosocialističnim totalitarnim vizijam družbe, ampak konsistenčno opozarjamo na vse takšne anomalije. Nasprotujemo financiranju cerkve iz proračuna bodisi z davkoplačevalskim denarjem ali z davčnimi olajšavami, ker verjamemo, da je to v nasprotju s pravico vsakega posameznika, da se odloča o svoji veri – kar vključuje tudi prostovoljno odločitev da cerkvi prispeva del svojega zaslužka.

    Prepričani smo, da so slovenske vernice in verniki ponosni na svojo vero in ne zahtevajo, da drugi plačujejo njihove račune. Če bi to zahtevali, bi jim nestrpni neosocialisti lahko očitali, da morajo financirati “njihovo cerkev”, kar bi bilo za strpne vernike še posebej ponižujoče. Najbrž pa bi se razveselili nižjih davkov, ki bi jim omogočili namenjati več denarja za tisto, v kar verjamejo in manj za tisto, v kar verjame vsakokratna politična garnitura.

    Zavzemamo se za prožno davčno ureditev »a la carte« po švicarskem zgledu v katerem se posamezniki sami odločijo, če želijo plačevati cerkvene davke. Prisilno financiranje cerkve preko davkov v družbi povzroča trajen konflikt, saj se ena stran počuti podrejeno in prisiljeno v financiranje nečesa zanje hudo spornega.

    V svobodi ne vidimo orožja za obračun s svojimi ideološkimi tekmeci, ampak orodje za izboljševanje družbe za vse. Tudi za verne. Od neosocialistov se razlikujemo po tem, da bi enak prostovoljni davčni sistem konsistenčno uporabili tudi za financiranje nekaterih drugih – vernemu delu državljank in državljanov – spornih zadev. Tudi njim ni potrebno financirati prav vsake neosocialistične ideološke domislice, še posebej takšne, ki meji na sekularno religijo.

    Liberalci za razliko od neosocialistov vernikom brez zadržkov priznavamo pravico biti lastniki premoženja, ki se lahko tudi združijo v cerkev in nanjo kolektivno preneseje svoje imetje – kot so v preteklosti že storili. Denacionalizacija je proces popravljanje krivic in mora biti izvedena ne glede na to, kdo je denacionaliziranec. Če smo pred zakonom vsi ljudje enaki in če velja načelo ločitve vere in države, potem člani cerkve ne smejo biti diskriminirani. Še najmanj zaradi svoje vere, ki države in drugih ljudi po ustavi sploh ne bi smela brigati.”

  12. bin pravi:

    Lepo napisano, decoy!

    Le v zadnjem odstavku me nekaj moti. Ne vidiš, ali samo ne omenjaš razlike med obdavčitvijo lastnine RKC in lastnine drugih pravnih oseb. Kadar bo vsak prenos lastnine, in vsako posedovanje resnično enako obdavčeno, tudi jaz ne bom nasprotoval ureditvi. Danes pa ni tako.

  13. Kavelj 22 » Cerkev - verska skupnost ali servis? pravi:

    [...] zlasti se mi zdi vprašanje zanimivo, kadar razpravljamo o položaju in še zlasti o financiranju različnih Cerkva. Kaj bi denimo uvedba selektivnega cerkvenega davka pomenila za državljane? S selektivnim davkom [...]

  14. vlatka vlatka pravi:

    Oki, doki,

    koliko vas je versko usmerjenih in ste kot ovce? ;)

  15. Dizma pravi:

    Vlatka, ne vem, kaj sploh ti veš o ovcah. ;)
    Sicer pa se mi sam članek zdi korekten, bi se pa dalo razpravljati o kateri od podrobnosti. No, ja, na srečo me je že decoy prehitel. :)

  16. pavel pravi:

    Rado, se popolnoma strinjam s tabo.
    Hkrati bi morala država znižati davke vsem delavcem.
    Hkrati bi morala država zapreti pipe vsem nevladnim organizacijam, kjer se bohoti zgolj birokracija in socializem.
    Pa bomo verniki Cerkve dajali tiste 2% Cerkvi, verniki socialistične religije pa boste imeli težko izbiro katero nevladno organizacijo od nekaj tisočih, ki sedaj parazitirajo državo, podpreti!

  17. Rado Rado pravi:

    Pavel,
    cerkev je ločena od države in le-ta nima vpogleda v njene finance.

    Pri vseh nevladnih organizacijah, ki mimogrede širijo razpon različnosti naših interesov, pa skozi bilance morajo utemeljevati porabo družbenih sredstev. Država torej ima kontrolo. Zato jih ne gre enačiti s cerkvijo, ki je odgovorna le Vatikanu.

    Tudi če bi se jaz zares zavzemal za socializem, bi bila v pogojih svobodnih volitev to moja legitimna pravica.

  18. Nick pravi:

    Rado,

    Prosim te, da še ta post uvrstiš v tisto zaklenjeno temo.
    Rundo sem ti vsekakor dolžan, tudi Branču. Opravičujem se za morebitno svinjanje, ampak vedno in povsod res ne morem biti vljuden. Razkurilo me je predvsem nepotrebno omenjanje komunistov in podobnega, čeprav jim nikoli nisem pripadal ali simpatiziral z njimi.

    Branč,
    spoznal sem, da si pravzaprav povsem normalen človek, daleč od verskega blazneža. Sori, evo ti roka!

  19. Rado Rado pravi:

    Na Nick,
    sem odprl, pa sam prekopiraj tja.
    LP

  20. Rado pravi:

    Počaščen sem, da je Gulič za svoj
    “Nov zakon o verskih skupnostih”,
    črpal ideje iz mojih Programskih izhodišč.

  21. nevenka nevenka pravi:

    Jaz pa čakam, da se poleg verske nestrpnosti opredeli tudi neverska nestrpnost in znotraj tega demokratična pravica do izjavljanja mnenja in prepričanja.

  22. Žagz pravi:

    Jaz zelo podpiram predlog zakona, saj bo končno uredil stvari na tem področju. Pa ne toliko finančni vidik, saj rahlo priprtje pipice najvejemu tajkunu v državi ne bo škodilo kaj prida, čeprav se znajo slišati huronski krči, če se RKC udar tam, kjer jo najbolj boli (po premoženju).
    Predvsem je važen vidik, da se bo dejansko izvedelo, koliko črnih krvničk je dejansko v našem narodovem telesu, torej koliko je rimokatolikov v Sloveniji, natančno. Ker se bo in verjamem, da se bo, izkazalo, da so ”veliki konkvistadorji” (absolutna) manjšina (glede na celotno prebivalstvo), upam, verjamem in verujem, da se bodo tudi polegla pljuvanja po NOB, Trubarju, Prešernu in slovenski zgodovini nasploh.
    Podpiram pa poleg tega še ustrezno obdavčitev RKC, ne samo za moralno sporno premoženje fevdalnega izvora (podarjeno cerkvi s strani fevdalnega okupatorja, ki ga je odvzel slovenskemu narodu, ali pa direktno zroparskimi inkvizicijami pridobljenga), ampak predvsem zato, ker ima, poleg moralnega, RKC tudi materialni dolg do slovenskega naroda (poleg tlake tujemu fevdalcu, je moral slovenski človek tudi RKC plačevati desetino) in to se mora ustrezno kompenzirati.

    Kakor sem povedal, je za pričakovati pospešene ”klerikalne bojne klice”, ki bodo rezultirali v napovedih konca sveta in propadu države, na koncu pa bomo le razčistili stavri, ki bi jih že zdavnaj morali.

  23. marš na drini marš na drini pravi:

    jaz pa menim, da je že samo pobiranje nekega posebnega davka, ki bi šel na račun cerkve s strani države ravno kršitev ločenosti države in cerkve. zakaj naj bi država bila davčno računovodski servis kateremu koli podjetju ali pa društvu, interesni skupnosti, ki z državo ni povezano? že to se mi zdi absurd. naj to počne cerkev sama v oblike neke članarine ali česar podobnega. ker v nasprotnem primeru, bi morali tak model ponuditi vsem organizacijam z relativno številnim članstvom, recimo društvu upokojencev, planinski zvezi, ribiškemu društvu, avtomoto klubom itd. mislim, da bi cerkev tu morala od države karkoli dobiti na povsem enak način, kot to počnejo ostale družbeno, civilne organizacije in to je na podlagi razpisov za določene aktivnosti.

    drugič, na to pripomba blitza na predlog rada, da naj pač tak cerkveni davek plačuje tisti, ki hoče, da bi to bilo namenjeno samo temu, da se pač število vernikov zmanjša po hitlerjevem modelu,bom pa jaz odgovoril takole: kako demokratično pa je to, da me država, kot ne vernika, zaradi vernikov prisili v plačevanje nekega dodatnega davka komurkoli, tudi če sam nimam nobenega interesa komurkoli namenjati nek dodaten denar?

    @blitz,

    “Torej šola s tem ne bi imela drugih stroškov kot dati na razpolago prostore, pouk bi pa lahko izvajala vsaka versko skupnost, ki bi to želela.”

    ja, ampak a naj potem šola zagotovi prostore tudi za pouk karateja, joge, za športno udejstvovanje starejših itd. recimo, pri nas ni problem dobiti šolske telovadnice za to, da hodimo pozimi tja enkrat na teden igrat nogomet. ampak je treba prostor plačat. zakaj naj bi imele to verske skupnosti ali pa kdorkoli zastonj?

    problem je že v tem, da se razmišlja, da bi morala država na svoj račun skrbeti za neke izven državne interese.

    “Jaz se teoretično sicer strinjam, da naj država financira tudi Metal Camp in Polsko Malco, ampak v teoriji je lahko biti pravičnik. V resnici pa že zdaj plačujem pol bruto plače za vse vrste prispevkov in nekje je pač potrebno potegniti mejo.”

    ja in ali ni bolje te meje potegniti tako, da država vse tovrstne aktivnosti prepusti nedržavnim, privatnim iniciativam in jih kvečjemu podpira na osnovi nekih razpisov? tista primerjava z železnicami se mi pa ne zdi posrečena, ker je zagotavljanje mobilnosti en tak servis, ki je pač za državo in državljane vitalnega pomena. železnica ali pa cesta je javno dobro, vera je osebna odločitev. to je treba ločit. po železnici, cesti se vozijo vsi ljudje, ne glede na verske, politične in ostale interesne pripadnosti. v cerkev hodijo pa k maši samo verniki, v moto klubu so samo ljubitelji motorjev in v ribiškem društvu so tisti, ki imajo očitno preveč časa in potrpljenja itd.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !