Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Bobovnikov fiasko

Objavil Rado dne 20.02.2014

Nocojšnja tarča,
je bila čista katastrofa!

Najprej je seveda treba reči, da človek, politik, vpleten v tolikšno število sumljivih poslov, ovadb in kazenskih pregonov,
sploh bi smel biti vabljen v javni medij, vse dokler ne razčisti zadev pred pristojnimi organov. .
Novinarji in mediji so v veri v lastno nedotakljivost in vzvišenost na tovrstno higieno spoštovanja samostojnih državnih organov – pravosodja, povsem pozabili.

Nihče od povabljenih govorcev ni znal dovolj dobro artikulirati Jankovićevih grehov. Naj omenim vsaj tisto finančno transakcijo, ki je bila podrobneje razgaljena na Tarči. To je tista, ko je denar iz MOLa v enem samem dnevu zaokrožil preko Grepa, Baza dante, Elekte, . . . , na Jankovićev račun. Janković je tu uspešno zameglil prenos s sicer naspornimi dejstvi, da so bile za temi prenosi ustrezne pogodbe.
A pravi očitek Jankoviću bi tu moral biti očitek klientelizma. Vsak, ki pozna normalen denarni tok od pravne osebe, ve da pri normalnem toku denar ne more v enem samem dnevu preskočiti štiri transakcijske račune in pristati na petem. Razen, če so bile finančne službe vpletenih firm na to vnaprej pripravljene. Plačilni nalogi so bili vnaprej pripravljeni in ko je predhodna firma nakazala denar naslednji firmi po načelu urgentnega nakazila je o tem telefonsko obvestila prejemnika. Le-ta je stanje preveril pri svoji banki ter denar nemudoma, po enakem vzorcu, posredoval naprej.

Ergo, da je Janković preko posrednikov dobil denar, ki je ga je MOL nakazala Grepu, ni nobenega dvoma. Za transakcijo je bila potrebna skupina ljudi, ki je delovala z istim ciljem. Niso pa denarja MOLa dobili drugi upniki Grepa. Brez dvoma, čisti klientelizem.

Za prihodnji teden je Bobovnik napovedal novo katastrofo, da o novinarski nehigieni ne govorim. Povabil bo še drugega delikventa in zmuzneta, Janeza Janšo. Tudi človeka, ki do končne odločitve sodišč, ne bi smel od znotraj videti uredništva kateregakoli medija v Sloveniji. Nobenega dvoma ni, vsesplošna korupcijska, ekonomska in moralna kriza v Sloveniji je tudi kriza novinarske morale.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika | 8 komentarjev »

Nobenega pobega, le podaljšan vikend na svobodi!

Objavil Rado dne 24.05.2013

Zarote in pobega torej ni bilo. Nobene Kenije, Južne Amerike, . . . Le Hildina globoka želja, da se zadnjič nadiha spomladanskih vonjav. V domačem kraju! In niso je našli, ampak se je sama javila policiji.
Nobenega novega kaznivega dejanja ni naredila.

Zdaj so na vrsti mediji, javnost, politika. Na vrsti, da prekličejo vse te težke besede, ki so jih zmetali na pravosodje.
Bodo našli toliko poštenosti v sebi, ali pa bodo za nekaj časa preprosto utihnili? Da se malo pozabi, dokler ob kakšni drugi aferi ne začnó z novim blatenjem vsega živega!

Poleg kulturnega boja med političnimi silami v Sloveniji, so tudi mediji tisti, ki imajo pomemben delež pri destabilizacije slovenske države.
Senzacionalizem je kot rak rana okužil mlado državo. In povzroča enakovreden delež škode, kot posledice vojne, ki divja na slovenskem.

Samorefleksija ljudje!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Pomembno, Razprava o razpravi | 4 komentarjev »

Izgon nadškofa Urana in tisočletna igra Cerkve.

Objavil Rado dne 26.07.2012

Zadnji ukrep Vatikana zoper nadškofa Urana je v sveti jezi poenotil Slovenijo.  Tuja država izganja Slovenca iz lastne domovine.  Kaj hujšega?! Končno ena stvar, ki jo razumemo.  Morala.  Menda je namreč nemoralno, da ima župnik otroke.  Oz., da jih ima in noče o njih govoriti v javnosti. Niti se noče podvreči testu ugotavljanja očetovstva. Pri čemer domnevna mati sploh ne insistira pri tem. Le mediji zganjajo neskončen hrup o tki. pravici javnosti, vedeti.

Boris Vezjak:  ” Če je v resnici povsem po nedolžen osumljen moralnega greha in skrunitve zaprisege k celibatu, tudi laganja Vatikanu, potem je obenem tudi jasno, kaj bi Uran moral storiti: namesto pripravljenosti na »soočenje s svojimi potomci«, kakor jo obljublja, bi se moral biti pripravljen soočiti z lažnimi obtožbami, kar bi lahko storil le, če bi pristal na teste o očetovstvu in se soočil z javnostjo in mediji. Povedano preprosteje: za resnico se je treba boriti in javnost je tu njegov zaveznik. Prav njegov primer je zato lep paradigmatski dokaz, kako so lahko mediji kot reprezentanti javnosti vendarle tvoje (edino) pribežališče, ko se ti godi krivica. A dokler tega ne stori in se pred njimi zapira v slonokoščene stolpe, nimamo dovolj tehtnih razlogov, da bi mu verjeli. Kaj je potem večji greh: spočeti potomce, kar je po sebi lepo, naravno in veselo dejanje, ali pač zanikati njih in to dejanje samo? Če izbira za Boga pomeni obenem tudi izbiro za življenje v takšni laži, potem do Uranovih trpkih preizkušenj  - še zlasti ne pod pretvezo o privatnih zadevah ali izgovorom o prijaznem ljudskem škofu  - res ne rabimo kazati posebnega usmiljenja.”

Mediji in Boris Vezjak v imenu njih igrajo subsidiarnega tožilca RKC-ja.  Kljub temu, da je imeti otroke, splošnoveljavno povsem normalna zadeva. Zakonske, ali nezakonske.  In tudi ni sam nadškof omenjal da je greh, ker ima župnik otroke. Ampak je menda to doktrina Cerkve.  Vezjak navaja: “ Če škofje okoli plodijo otroke, nas to mora vse zanimati. Ker javnost učijo drugače.” Strinjanje z doktrino Cerkve je pripisal tudi nadškofu Uranu, čeprav ni pripisal, kje natančno, oz. ali je sploh nadškof to trdil.   Vezjak torej obsoja nadškofa zaradi nemorale, ki ni splošnoveljavna, ampak je zgolj lokalno cerkvena in o kateri se nadškof ni eksplicitno izrekel.

V luči teh ugotovitev postaja jasno, da so vse materiale, ki jih Cerkev zdaj izkorišča, pravzaprav prinesli mediji.  Šele z maksimalno eksploatacijo v medijih je stvar postala zanimiva, vsled česar je izgon nadškofa dobil ustrezno – tolikšno težo, da je veljalo poseči za njim.   Tisočletni igri RKC-ja so nasedli tako mediji, kot sicer pronicljivejši Boris Vezjak.  Ne z moralno obsodbo resničnega greha – pedofilije.  Tudi ne z obsodbo zapravljene /ukradene?/ milijarde.  Ampak zgolj z namigom o domnevni nemorali.   Sveta mantra medijev, interes javnosti, je v tem primeru generator afere.  In ne pribežališče nadškofa Urana, kot sprevrženo ponuja Vezjak na svojem blogu.

In če končam misel začeto v uvodu, o za javnost lažje razumljivih “moralnih” temah.   Teme neskončno sofisticiranih denarnih tokov cerkvenega finančnega holdinga večina javnosti ne razume, za moralo pa smo vsi kvalificirani. Že od od Desetih resnic dalje, kot prve mantre, ki smo se jo naučili pri desetih letih.  Pa smo pri “Petrovem načelu učinkovitosti.”   Mefistovska “pravica javnosti” s katero mediji služijo je orodje za zamegljevanje resnice in je oproda močnih interesnih skupin.  Tudi in sploh v tem primeru, spoštovani Boris Vezjak.

 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Cerkev in vera, Pomembno, Razprava o razpravi | 10 komentarjev »