Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Razžaljeni novinarski ceh

Objavil Rado dne 28.03.2018

V  Slovenijo je pred dnevi, kot grom udarila vest, da se je mariborski strateg Zahović spet obnašal neprimerno. Z žaljivim, da ne rečem sovražnim govorom, se je lotil nič hudega slutečega športnega novinarja, ki ni počel nič drugega, ampak je zgolj opravljal svoje delo.  Razžalil je njegova najintimnejša čustva.   V valovih so svoje ogorčenje pokazali novinarjevi stanovski kolegi,  disciplinske komisije vseh kategorij so ošilile svoje svinčnike, zaščitniki pravne države so zastrigli z ušesi. Trume anonimnežev na spletnih omrežjih so zmetale gore blata na športnega direktorja.  Tok sovražnega govora je tokrat stekel v obratni, v Zahovićevi smeri. Elitne medijske hiše so problem uvrstile med svoje udarne novice. Za kratek čas se je celo odhajajoči pravičnik Cerar moral umakniti v ozadje.  Zahovićeva temna zvezda je zasijala premočno. Tektonskemu pritisku ni mogla kljubovati niti klubska uprava, suspendirala je Zahovića.

A vendar ljudski glas v športnih novinarjih ne vidi zgolj biserov.   Nekateri med njimi so tudi zdolgočaseni pisuni, ki organizatorje športnih prireditev kar po telefonu »fehtarijo« za rezultate.  Drugi novinarji zopet znajo, po obisku lokalnega mesarja, napisati kaj o »odlični« organizaciji in o »izjemni« udeležbi na športni prireditvi.  Včasih znajo le-ti tudi izkoristiti svoje komunikacijske sposobnosti in na novinarski konferenci tudi sprovocirati športne delavce in športnike same.  Tako za zabavo. Da si popestrijo svoj, sicer bolj ali manj rutinski vsakdan.  Da jim pokažejo, da izven športnega polja le niso takšne zvezde za kakršne se imajo. In v svojih novinarskih tekstih znajo okrcati športnike in njihove trenerje, zakaj niso to, zakaj niso ono.   Novinarji tudi znajo biti strašno moralni. Svojo moralnost izjavljajo skozi svoje trditve, da oni so za »ničelno toleranco glede dopinga.«  »Viš ga zlomka«  Športniki tu in tam segajo po dopingu, športni novinarji pa so ob tem značajni in visoko moralni. Implicitno: »Boljši so od športnikov«

Vzemimo pod lupo še vrsto športa, v katerem se je zgodil ta nezaslišani škandal, takšen škandal, ki je prerasel oba (zgolj 2 – z besedo: dva) protagonista.  Govorimo o nogometu!   O najpomembnejšem športu na vsej zemeljski obli.  Hkrati tudi o športu, ki nase veže največ negativnih emocij, o športu, ki združuje največje število huliganov.  O športu, kjer se v času trajanja tekme (in po njej) izlije največja možna količina sovražnega govora. O športu, kjer lahko sodniki nepoškodovani pridejo domov večinoma le s policijskim varstvom. O športu, čigar navijači sledijo stotine kilometrov daleč onemu drugemu sovragu, ki si je drznil navijati za nasprotni klub, samo zato, »da bi mu razbili faco«. O športu, kjer je namig na seks z nasprotnikovo mamo nekaj takšnega kot vljudni dober dan med kulturnimi ljudmi.  V luči zgoraj naštete realnosti je bil pogovor med novinarjem in športnim direktorjem prijetno popoldansko kramljanje.  A najbrž to nikogar ne zanima.  Novinarji, od katerih mnogi ne pretečejo niti sto metrov, ne da bi dvakrat počivali, se ne bodo pustili . . .  (saj veste kaj).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kultura | 2 komentarjev »