Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 'Šport' Kategorija

Nastop Urške Žolnir naj bi bil problem?

Objavil Rado dne 27.04.2014

Ob današnjem nastopu Urške Žolnir, ko je skupaj s sotekmovalkami osvojila ekipni bron na Evropskem prvenstvu v judu, se je dvignil vihar med ženskim selektorjem Fabjanom in med podpredsednikom OK, Gabrovcem.
Urška naj bi s svojim nastopom kršila obvezo nenastopanja, kot stoji v njeni pogodbi z Olimpijskim komitejem.

Pogodba je sicer pogodba in obveze se je treba držati. Ampak tudi zlata olimpijska medalja ima svojo težo. In do zlate olimpijske medalje se ne da priti s spoštovanjem pogodb. Do te in takšne medalje pridejo le redki in to zato, ker delajo več in bolje. Ker kršijo obstoječe. In postavljajo nove standarde. Tako tekmovalci, kot tudi njihovi trenerji. Če je torej vizionar in nosilec titule najboljši evropski trener juda ocenil, da je za osvojitev evropskega brona potreben Urškin nastop, potem mu gre verjeti.

Ob prvem osvojenem evropskem ekipnem bronu, postane klavzula o nenastopanju, povsem nesmiselna. Promociji Slovenije je daleč bolj koristen tovrsten športni uspeh, kot pa birokratska rigidnost. Hvala Urški za njen prispevek in upam, da bodo uradniki spoznali nesmiselnost klavzule.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Šport | 3 komentarjev »

“Respect”! Roki Drakšič, evropski prvak v judu

Objavil Rado dne 26.04.2013

Griže, Slovenija

Mnogi, ki smo se kdaj valjali po blazinah in poskušali tekmecu “zlomiti” roko, ali ga vsaj “zadaviti”, smo sanjali o evropski tituli nekoga izmed nas.  Svetal vzor,  nedavno umrli Stanko Topolčnik, nosilec bronaste medalje z evropskega prvenstva,  je bil že davno pred nami (1969). Na še višjo “moško” medaljo smo morali čakati celih 44 let. In mu je uspelo. V prestolnici Madžarske je zaigrala slovenska himna v čast našega šampiona. Roki Dragšič je postal evropski judoistični prvak v kategoriji do 73 kg. V enem najnapornejših športov. Roki je z novim kamenčkom v mozaiku obogatil trenersko epopejo Marjana Fabjana.
Fabi – legenda!

Epicenter judoističnega bazena, iz katerega se črpajo kandidati za titule je nedvomno glavno mesto Spodnje Savinjske doline, Žalec. Nekaj kilometrov južneje od Žalca imamo širše območje Griž, od koder izvirata nosilka olimpijske bronaste medalje, Lucija Polavder in novopečeni evropski prvak Roki.
Nekaj kilometrov severno od Žalca imamo širše območje Železnega, od koder izvirata 5 x nosilka evropske bronaste medalje, Petra Nareks ter zlata in bronasta olimpijka, Urška Žolnir.

Odločite se sami. Je sever Žalca uspešnejši od juga?
:-)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Šport | 1 komentar »

Tina Maze je “prevelika” za Smučarsko zvezo Slovenije.

Objavil Rado dne 27.03.2013

Letošnji fenomenalni rezultati Tine Maze so napolnili srca vseh Slovencev. Pa ne le to, serijsko zmagovanje tako v svetovnem pokalu, kot tudi na svetovnem prvenstvu, je osupnilo stroko in pri konkurentkah priklicalo spoštovanje. Brez dvoma je Tina Maze resna konkurentka za naziv najboljše športnice sveta za leto 2013. Tinini uspehi so prerasli zgolj smučarski šport. Postali so fenomen zgodbe o uspehu in si zaslužijo obravnavo tudi zunaj smučanja samega.

A kljub vsemu moramo reči: Tina Maze ni celotno slovensko alpsko smučanje. Zrasla je na tradiciji smučarskega športa v Sloveniji in na uspehih predhodnih generacij, ki so se začeli konec sedemdesetih z Vogrincem in našim prvim smučarskim imenom, Bojanom Križajem.
Ne pozabimo, preden je Tina postala tako dobra, da je od svojih uspehov začela tudi dobro služiti, je minilo vsaj desetletje vlaganj Smučarske zveze v njen razvoj in napredek. In ne samo vlaganje v Tino, ampak tudi v desetine drugih smučarjev, ki sicer nikoli niso uspeli odigrati pomembne vloge v svetovnem pokalu. Takšna je narava vseh vlaganj. Že ob samem startu je namreč težko reči, komu bo čez deset, petnajst let zares uspelo. Kdo od vseh, ki so začeli bo uspel obdržati motivacijo tudi kasneje? Ali bo njegov genetski potencial zdržal vse obremenitve vrhunskega športa? Kako se bo odzval športnikov organizem na poškodbe, ki so sestavni del vsake športne poti?
Iz vseh teh razlogov se nam ponuja spoznanje, da za vsakega našega smučarja, ki v Svetovnem pokalu poseže po opaznejših mestih, Slovenci preko SZS Slovenije pokrivamo še precejšen del stroškov stotine mladih, ki do takšnih mest nikoli ne uspejo proti. Če pa vzamemo za primerjavo šampiona Tininega kova, ki se rodi le enkrat v stoletju, glede na velikost našega naroda, pa je manj uspešnih vlaganj na tisoče.

Zgodba o uspehu Tine Maze je prevelika, da bi ji bila Smučarska zveza Slovenije s svojim proračunom kos. Globalna moč njene blagovne znamke je tolikšna, da se v Sloveniji lahko Tina pogovarja le še z vlado RS. Naj vlada RS oceni njeno promocijsko moč in naj ji da »ponudbo, ki je ne bo mogla zavrniti«, ali pa naj jo prepusti njeni samostojni poti na globalnem trgu. Smučarska zveza Slovenije mora pri svojem delu misliti tudi na čas po Tini Maze. Že danes mora vlagati v talente, ki bodo s svojimi uspehi polnili medije, morda čez deset, petnajst let.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Pomembno, Šport | 3 komentarjev »

Prvi poraz Dejana Zavca

Objavil Rado dne 10.03.2013

V svoji dosedanji karieri ima Zavec sicer zapisana dva poraza. Prvega, po sporni sodniški odločitvi proti Poljaku in drugega, ko je moral zaradi poškodbe predati dvoboj Američanu Bertu. V nobenem od dosedanjih dvobojev, do današnjega pa Dejan Zavec ni bil v podrejenem položaju. Nikoli doslej ni bil »pretepen«, kot rečemo v boksarskem žargonu.

»Pretepen« ni sicer bil Zavec niti nocoj, ampak o zmagovalcu ne more biti dvoma. Thurman je vseskozi dominiral. Odlično je izkoriščal svoje telesne predispozicije, svoje daljše roke. S hitrimi udarci je držal Zavca na distanci in se s spretnim in lahkotnim gibanjem izogibal spopadom v klinču, kjer bi Dejan lahko uveljavil svoje serije udarcev. Američan Keith je s svojo tehniko v precejšnji meri spominjal na legendarnega Muhameda Alija v njegovih najboljših časih.
Bolj odprta borba, kot edina taktična možnost s katero bi lahko Dejan poskusil preobrniti potek borbe je bila preveč tvegana, saj so močni in široki Američanovi krošeji stalno švigali mimo Dejanove glave, zaradi česar je obstajala velika nevarnost za končanje borbe z enim samim udarcem. Glede na razmerje sil Zavcu ni bilo kaj koristnega svetovati, zato tudi njegovi ekipi ni kaj očitati. Oba borca sta demonstrirala tudi odlično telesno pripravljenost, saj sta intenzivnost boja ohranila vse do zadnje runde.

Kaj reči ob koncu? Zavec je imel odlično športno kariero. Vse svoje dvoboje je končal na nogah, s čimer se lahko pohvalijo le redki boksarji. Gotovo bo vzor mnogim mladim, ki začenjajo športno kariero. Obžalovati je le, da ni imel sposobnejše in ambicioznejše menagerske skupine, ki bi mu nekaj let prej utrla pot k željenim dvobojem v meki boksa, ZDA.
Srečno Dejan.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Šport | 1 komentar »

Pravijo, da Armstrong ni sedemkrat zmagal na Tour de France. So mar nori? Zmagoval je pred očmi svetovne javnosti!.

Objavil Rado dne 22.10.2012

Orwelov pravorek. Armstrong ni več zmagovavalec Tour de Franca. Kljub temu, da smo pred očmi vsega sveta sedemkrat videli zmagati.
Dejstvo je, da je vendarle zmagal. Pravijo, da ugotovitve kažejo, da je jemal prepovedana hranila??? Ampak saj je bil ves čas testiran? Le kako, lahko verjamemo, da imajo danes prav, če so dosedaj ves čas motili?
Antidopinška komisija v tej sestavi in ob obstoječi organizacijski strukturi je neverodostojen organ!

Antidopinške temelje bomo morali postaviti povsem na novo.

V času kariere vrhunskega športnika mora biti le-ta 24 ur na dan in vse dni v letu, kjerkoli v svetu se nahaja,
na razpolago antidopinški komisiji. Še posebej v času velikih tekmovanj, giro in tour je antidopinška komisija nadvse dejavna. Ponoči in v spremstvu policije vdira v hotelske sobe, preiskuje športnikovo prtljago, spremljevalno osebje in športnike same. Vzete vzorce pregledujejo pooblaščeni laboratoriji, opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo.

Rezultat z desetletno dospelostjo je lahko le absurdna farsa in ji moramo reči NE:

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Šport | 11 komentarjev »

Primer Armstrong – absolutizem antidopinških komisij

Objavil Rado dne 24.08.2012

V času kariere vrhunskega športnika mora biti le-ta 24 ur na dan in vse dni v letu, kjerkoli v svetu se nahaja,
na razpolago antidopinški komisiji. Še posebej v času velikih tekmovanj, giro in tour je antidopinška komisija nadvse dejavna. Ponoči in v spremstvu policije vdira v hotelske sobe, preiskuje športnikovo prtljago, spremljevalno osebje in športnike same. Vzete vzorce pregledujejo pooblaščeni laboratoriji, opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo.

Ves ta kompleksni antidopinški pogon je usmerjen proti zmagovalcem, še posebej pa proti serijskim zmagovalcem, kot je Armstrong. V času njegovih zmag je antidopinška komisija imela vse možnosti, da športnika kadarkoli ujame na delu.
A to se ni zgodilo. Niti se Armstrong ni izogibal testiranju, niti laboratoriji niso ničesar prepovedanega odkrili v času športnikovega tekmovalnega obdobja.

“Odkritje” dopinga za nazaj ne more imeti pravne teže. Niti ne vemo kaj se je z vzorci dogajalo, niti niso bile spoštovane športnikove pravice. Še povzročitelje kaznivih dejanj zoper druge ljudi in njihovo imovino veljajo zastaralni roki, v športnikovem primeru pa naj bi bil antidopinški komite nad pravnimi normami? In naj bi posegal v Armstrongovo zmago, npr. leta 1999?
Ne hvala!
Prav je, da antidopinški postopki obstajajo in obveza športnikov je, da so na voljo za testiranje.
A tu je treba narediti zapik. Oglašati se s hudimi obtožbami čez leta in kar povprek za vso športnikovo kariero, pač ne gre. To je kafkovsko brez primere.

Zame je Armstrong še vedno najboljši vseh časov.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Šport | 2 komentarjev »

Marjan Fabjan, utrinek iz življenja trenerske legende.

Objavil Rado dne 4.08.2012

Pisalo se je leto 1974. Na blazinah v telovadnici IV. osnovne šole v Celju je mrgolelo mladih. Pod budnim očesom trenerja Zvoneta Cepuša so disciplinirano, homogeno in skorajda v tišini izvajali »vstope«. Slišati je bilo le sopenje in tu in tam kakšen stok. A vendar, če stopimo bližje, je bil v množici zagnanih nekdo vendarle opaznejši. Njegova ihta, s katero je »nalagal« svojega partnerja za trening je izstopala. Vsak njegov poteg je bil silovit, kot da je njegov zadnji in kot da mora v prav v tem (in v vsakem znova) pokazati vse kar zna in zmore. Bil je tudi edini iz množice marljivih, ki je imel že po pol ure popolnoma preznojeno kimono, nedvoumen znak, ki je kazal, da z njim ni šale. Tisto kar počne, počne 100 %. Ta mladi, še ne osemnajstletni mož, je bil Marjan Fabjan. Zasebno je bil Marjan nagajiv, samosvoj, morda kdaj pa kdaj tudi pobalinski, a vendar v mejah pristojnosti, kakršen pač mora biti mož šampionskega kova.

Čas, o katerem je govora, je bil čas prvinskega juda, lahko bi se mu reklo tudi romantičnega juda. »Popusti, da boš zmagal« je bilo osnovno vodilo. Doktrina tega juda je zapovedovala »princip mehkega«. Princip mehkobe v gibanju, metoda rahlih prijemov in kontrole nasprotnika ter sproščenosti pri izvajanju tehnik. Eksplozija moči se je uporabljala le v trenutku akcije, pri metu in pri parternih tehnikah.
Le Marjan Fabjan ni sledil temu principu. Ni bilo v njegovi naravi. Zmogel in znal je vaditi in tekmovati le v maksimalističnem duhu. V petih minutah športne borbe je dal vse od sebe, svojega nasprotnika je kondicijsko povsem izžel ter ga malo pred koncem borbe silovito vrgel ob tla ali pa ga premagal s kakšno od parternih tehnik. Seveda mladi Fabjan takrat še ni mogel vedeti za novo doktrino moči in vrhunske atletske pripravljenosti, s katerimi so predvsem nekdanji Sovjeti (1) (Rusi) načenjali svetovno prevlado Japoncev. Doktrino moči in kondicije, s katero so nadgradili siceršnjo plemenito veščino.
Povsem spontano, izhajajoč iz svoje nepopustljivosti je »Fabi« (2) neodvisno od svetovnih trendov trasiral svojo pot k judoističnim svetovnim trendom. Od trenerjev je v Sloveniji gradil na podobnih temeljih le še trener Franci Pliberšek iz bistriškega Impola, ki je bil takrat najuspešnejši slovenski in jugoslovanski judo klub.
Marjan Fabjan je v naslednjih letih, v obdobju tekmovalnega razcveta razvil svojo metodo borbe do popolnosti ter s številnimi titulami jugoslovanskega prvaka in z mnogimi drugimi mednarodnimi uspehi zgradil svojo, zavidanja vredno športno kariero.

A, ko je prišel čas v življenju športnika, ko se je saniranje poškodb, ki so nikoli manjkajoča spremljevalka vrhunskega športa, raztegnilo v nesprejemljivo dolgo obdobje, je Marjan zamenjal svoj tekmovalni »gi« (3) za trenerskega. Tudi na tem področju je bil inovativen. Bazo svojih borcev je poleg klasičnih poti novačil tudi v lokalih, pogosto med mladino, ki je brezciljno tavala naokrog. Brez dvoma je na ta način mnoge rešil žalostne usode in kvarljivih vplivov ulice.
Od tu dalje je Fabjanova zgodba že bolj znana. Prihajali so prvi trenerski uspehi. Pokali in medalje njegovih učencev, prve, druge in številnih novih generacij. Mali »do-jo« (4) na Lopati pri Celju je začel rasti, Fabjanova slava pa prav tako – spomnimo se njegovega naziva judostičnega evropskega trenerja leta izpred nekaj let, pa na anekdoto o Fabjanovi zavrnitvi povabila na večerjo s strani ruskega premierja Putina (sic!), vse pretekle olimpijske medalje in, kot češnjo na torti, zlate olimpijske medalje Urške Žolnir.
Ob koncu še skok nazaj v leto 1974 in na omenjeni trening. Podstat, iz katere smo 38 let kasneje z Urško Žolnir dobili nosilko zlate olimpijske medalje je bila nedvomno Marjanova, do sebe in do drugih že takrat izpričana neizprosna narava, njen znanilec pa gotovo Fabjanova preznojena kimona.

1. »Sovjeti« – Prebivalci takrat veliko večje države, predhodnice današnje Rusije.
2. »Fabi« – Fabjanov nadimek s katerim ga smejo klicati njegovi prijatelji
3. »gi« , ali »kimono« – borbeno oblačilo pri mnogih japonskih borilnih športih.
4. »do-jo« – telovadnica za judo

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Šport | 2 komentarjev »