Le tu in tam, le bežno potovanje

Seveda se moramo strinjati z zahtevo,

da ima vrhunski športnik poleg svoje sposobnosti za vrhunskim dosežkom še maksimalno samokontrolo v odnosu do okolja, ljudi, sotekmovalcev.  Večinoma se pa ne zavedamo, kakšno garanje tiči za vsakim vrhunskim rezultatom, koliko odrekanj sladkostim vsakdanjega življenja se mora podrediti športnik.  In če k temu dodamo še stres pred nastopom pred očmi celega sveta, potem je jasno, da vrhunski športniki hodijo po robu. Po robu med vzdržnim in nevzdržnim.

Osebno (avtor članka)  imam kar precej izkušenj s športnimi novinarji, najprej kot aktiven športnik, kasneje kot organizator športnih prireditev in na podlagi lastnih izkušenj lahko trdim, da se precej športnih novinarjev sploh ne zaveda, ali vsaj noče upoštevati težavnost športne poti posamičnega vrhunskega športnika.  Lahkotnost s katero komentirajo in ocenjujejo posamičen športni dosežek, ali trud športnika je pogosto neosnovana in tudi žaljiva.  Pri komentiranjih športnih dogodkov tudi novinarji sami mečejo v eter številne cvetke. Tako je npr. na sami olimpijadi, mislim da prav novinar Stare,  ob skoku skakalke v daljino, nekaj čez sedem metrov, komentiral češ da ta dosežek ni bogvekaj. Kasneje se je izkazalo, da je ta dosežek zadostoval za olimpijsko  medaljo v skokih v daljino. (SIC)

Napaka brez primere! Komu se naj gledalci in poslušalci pritožimo zaradi novinarjeve napake? Pripisali jo bomo na rovaš njegove kredibilnosti!

Po “mokrem” incidentu z Rovanom je Stare izjavil:

 ““Jutri bo plavalec napadel Jolando Bertole, rokometašica Iva Milovanoviča, košarkar Petra Vilfana, gimnastičarka pa Petra Kavčiča. In zakaj? Zato, ker smo kritično in pošteno poročali o njihovih dosežkih. To je nesluten in nedopusten pritisk na medije. Po tem incidentu so mi pri Mednarodni atletski zvezi, kjer so bili prav divji zaradi Rovanovega dejanja, ponudili celo posebno zaščito na komentatorskem mestu. Ker sem z njimi sodeloval pri projektu informacijskega sistema za olimpijske igre, smo se le sporazumeli, saj je Rovan že zapustil Peking.”  Vir

Poudarek, Rado

 Pošteno in kritično javljanje o dosežkih?

Izjava zaradi katere je Rovan neprimerno (čeprav človeško razumljivo) odreagiral, je bila Staretova trditev, da je odšel Rovan  v Peking le na izlet.  Tu pa ni več šale. Novinar sicer ima pravico, da presoja šport in dosežke v skladu z novinarskimi standardi, a vendar Staretova izjava o “izletu v Peking”, ni ocenjevanje Rovanovega športnega dosežka, ampak je že nedovoljeno pripisovanje športnikovega namena.  Je grob poseg v osebno integriteto športnika.  Izjava je zgolj “kurjenje javnosti”, je zgolj za vsako ceno narediti novinarsko javljanje, čimbolj sočno, pa čeprav na račun zaradi slabega dosežka, že tako frustriranega športnika.  V Pekingu smo se  v tem primeru srečali z dvema nedovoljenima vdoroma v človeško integriteto, pri čemer je bil novinar Stare nedvomno prvi, ki je v to posegel.

Atletska zveza bo nedvomno znala pravilno sankcionirati nedovoljeno obnašanje svojega atleta. Prepričan sem, da bi tudi novinarska organizacija morala presojati in presoditi o Staretovi “hoji čez rob”.  Zgolj nekritična solidarnost z “mokrim” novinarjem je po moji oceni le tiščanje glave v pesek. 

Jolanda Čeplak je bila prepoznana za krivo jemanja nedovoljenih sredstev! 

Trditev stroke:

-         sledi dotičnih poživil ostanejo v telesu najmanj deset dni po injiciranju. 

Dejstva: 

-          Jolandi so vzeli vzorce trikrat zapored v razmaku 4 dni. -         1. dan, 5. dan, 9. dan 

Ugotovitve laboratorija:

 -         Oba vzorca 5. dne sta bila pozitivna. Vsi vzorci 1. in 9. dne, pa so bili negativni.  

Logično neskladje:

Če je drži trditev stroke glede desetdnevne trajnosti sledi in ob upoštevanju dejstva, da je bil prepoznan za pozitiven le vzorec 5. dne,  1. in 9. dne pa ne, potem je

-         ali  nezanesljiva ugotovitev stroke, da sledi ostanejo v telesu 10 dni,

-         ali  bil način jemanja vzorca, ki je pripeljal do kontraverznih rezultatov, napačen,

 -         ali bil laboratorijski pregled 1., ali 5., ali 9.  napačen. Če je Jolanda vzela doping 2. dan, potem bi morala biti oba testa (5. in 9. dan) pozitivna.   

Naša Špela zares močno udari, Mali Lošinj 06

Za preboj na višjo kvalitetno raven moramo klasični karateisti “opraviti” z doktrino smrtnega udarca. Le-ta je sicer teoretično in tudi praktično mogoč,  če se vse ujame; če je nasprotnik “zaspal”,  če je popolnoma nebranjen, če je njegovo telo nepripravljeno na adaptacijo na udarec, če je nasprotnik v nasprotnem gibanju, če je naš zadetek popoln in na vitalno točko, če je v udarec vložena vsa masa telesa - popolna kontrakcija mišic -, če je hitrost udarca maksimalna, če je timing ustrezen . . . 

Opisano idealno stanje je v praksi težko doseči. In ker se v karatejski borbi karate samo “igramo” (spoštovanje nasprotnika) takšnih udarcev v resnici niti ne zadajamo, oz. jih ne poskušamo zadati. Ker torej v praksi naš “igrani” smrtni udarec ni zares povsem onemogočil nasprotnika in je v njem še dejanski potencial za protiudarec, moramo ob našem napadu misliti tudi na lastno obrambo, tako v času našega napada in v času po njem.  Zato je hkrati z našim napadom potrebno tudi varovati lastne vitalne točke.  Ob predpostavki našega napada*,  npr. v področje trupa nasprotnika je povsem mogoče, da nas bo nasprotnik presenetil s istočasnim protinapadom v glavo, ali pa bo njegov protinapad malce kasnejši, a bo vendarle učinkovit, ker  ga z našim “igranim” smrtnim udarcem nismo zares onemogočili. 

Ta uvod je bil namenjen zaradi uvida dejanskega dogajanja v borbi in premika k novi paradigmi –  nujnosti permanentne zaščitne drže rok in prilagoditev tehnike za čas po zadanem udarcu, ali (in) po poskusu zadati udarec –   Iz zgoraj navedenih razlogov je nujno po udarcu čimprej ustvariti nov potencial za nadaljevanje napadov.  

Tehnična naloga: naučiti in avtomatizirati obrambno držo rok, optimizirati vračanje rok in nog v pripravni položaj**     

Opombe:   

* upoštevati je potrebno tudi možnost, da naš udarec ne bo v celoti uspel; da bo blokiran, speljan, ali da bo zdrsnil ob nasprotnikovem bočno postavljenim telesom, ali da ga sodniki ne bodo prepoznali, kot učinkovit udarec. To je taktična situacija, ko smo povsem odprti in z že povsem izkoriščenim napadalnim potencialom. Povsem smo “na voljo” nasprotniku. 

** Pripravni položaj je tisti iz katerega najlažje izstrelimo udarec 

V mladosti,

ko kipimo od življenjske energije, se skoraj vsi vsaj malo ukvarjamo s športom. Po končanem študiju nas resneje obremenijo  eksistenčna vprašanja in šport nedvomno nekoliko zanemarimo. Pa vendar se potreba po gibanju nenehno javlja, zato se zopet začnemo ozirati za različnimi oblikami rekreacije.
Nekateri odkrijejo tek, kolesarjenje, drugi fitnes, tretji planinarjenje, odbojko . . .
 
Postavlja se vprašanje, ali je vse to dovolj?
Načelno seveda lahko rečemo, da je vsaj nekaj bolje, kot nič. A že samo rojstvo je prvi korak k neizbežnemu koncu. Po obdobju telesnega razcveta tja do 25. leta pride na vrsto, sicer počasno, a nezadržno telesno usihanje. Z zdravim, na ravnovesju temelječim pristopom, lahko to usihanje bistveno upočasnimo.  S celostnim pristopom k telesni vadbi lahko zadržimo telesno vitalnost, ne samo v aktivnem življenjskem obdobju, ampak tudi kasneje, v pokoju. 
 
“Ad hoc”pristop ni dovolj! Zgolj ena vrsta telesne vadbe ne zadostuje. Preko celega tedna moramo razporediti: 
 

a)    aerobne aktivnosti,
b)     raztezne vaje,
c)     vaje za moč.
d)     pravilno prehrano
 
Aerobne aktivnosti* ohranjajo in krepijo vitalnost ožilja in srca. “Kurijo” maščobo in preprečujejo nalaganje oblog v ožilju. Če bomo tedensko namenili vsaj trikrat po pol ure aerobne vadbe,  bo to že na meji zadovoljivega. 
 

Raztezne vaje so pri večini ljudi neutemeljeno zanemarjene, kadar se oziramo za oblikami rekreacije. Sam (avtor prispevka) jih ocenjujem kot nepogrešljive. Hrustanec v telesu začne z leti kosteneti, vezi in kite, ki pripenjajo mišice na kosti, postajajo rigidne. Organizem je vse manj elastičen in kot takšen, vedno bolj izpostavljen poškodbam ob nepričakovanih stresih, trkih, padcih. Reden stretching zadrži gibljivost do poznih let in nas obvaruje marsikatere poškodbe.
 
Redne vaje za moč ohranjajo vitalnost mišičevja in učvrstujejo kostno strukturo. Starostno usihanje mišic namreč vse bolj obremenjuje okostje, ga deformira, kar neizbežno pripelje do okvar okostja že ob  izteku aktivnih življenjskih let (celotna hrbtenica, kolena, ahilova tetiva, sklepi . . ).  Ob tem ne smemo pozabiti na ugodne učinke pospešenega metabolizma, kot posledice vaj za moč.
 
Pravilna prehrana je “vezni cement” vseh oblik rekreacije. Nujno je, da se poučite o zdravi, pravilni prehrani pri ustreznih strokovnjakih. Najverjetneje boste dobili verodostojne informacije v fitnesih, pri inštruktorjih in trenerjih fitnesa. Pouk o pravilni prehrani je namreč sestavni del njihovega izobraževanja. /izogibajte se različnim ločevalnim dietam in drugim modnim muham različnih zaslužkarjev /. 
 

 . . .
 

Čas, ki ga tedensko porabimo za celostno vadbo, se nam nedvomno vrne v obliki večje delovne učinkovitosti, da o splošnem boljšem počutju in večji kvaliteti življenja niti ne govorim.
 

__________________

* Neprekinjena telesna aktivnost pri kateri vzdržujemo srčni utrip med (približno) 55 % do 70 % osebnega maksimuma v trajanju vsaj 30 min.

** za posnetek se zahvaljujem: www.topshop.si/