Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 'Razprava o razpravi' Kategorija

Nedeljska poslastica: Nedeljom u dva!

Objavil Rado dne 10.06.2012

Stankovičev današnji gost je bil zdravnik in podjetnik dr. Nikica Gabrić. Pronicljivo je spregovoril o alternativi brezzobi demokraciji. Dr. Gabrič se zavzema za prosvetljeni absolutizem.   V iskrivem pogovoru je analiziral slabosti demokracije in pokazal na nove izhode iz krize.

Toplo priporočan ogled. Ponovitev bo na HTV po enajsti zvečer

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Pomembno, Razprava o razpravi | 2 komentarjev »

Nedeljom u dva – Aleksander Stanković in Zdravko Mamić

Objavil Rado dne 18.12.2011

Današnji gost Stankovićeve oddaje je bil direktor Dinama, Zdravko Mamić.

Priporočam ogled ponovitve. Tokrat je nedvomno prišel junak na junaka. Jezičnega, spretnega in inteligentnega Stankovića je tokrat Mamić povsem nevtraliziral.   Vse Stankovićeve provokacije je v trenutku, ne le nevtraliziral, ampak tudi takoj prešel v protonapad.

Današnji Nedeljom u dva nedvomno sodi v anale verbalnih spopadov in je vreden analize na ustreznih študijskih smereh.

A. Stanković

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kratke domače, Razprava o razpravi | 5 komentarjev »

Blog na izpostavljenem mestu je že kolumna. In kot takšna mora ustrezati višjim zahtevam.

Objavil Rado dne 29.10.2007

Blog na izpostavljenem mestu ni več zgolj blog. Ni več zgolj prostor v katerega bi lahko neženirano pisali vse kar vam pade na pamet. Blog na izpostavljenem mestu je zahteva do posameznega avtorja, da zapiše, napiše nekaj o temi, ki si jo izbere po lastnem preudarku, vendar na najboljši možen način.

Še vedno so to povsem avtorjeve misli, vendar s napisane z vso odgovornostjo do drugih bralcev in z najboljšim namenom in napisane so v spoštljivem tonu.  Zakaj bi dajali izpostavljen prostor nekomu, ki mu je mar le zase?

Blog na izpostavljenem mestu je tudi odlična priložnost za avtorja, da z visokimi zahtevami do sebe vzpodbuja nenehen samorazvoj. 

Blog na izpostavljenem mestu je že kolumna in le-te so lahko le domena najboljših. Kdor ne zmore ustreči tem zahtevam naj se (ga) umakne v blogarsko množico.  Tam  se lahko gre še naprej  bloganje v prvobitnem smislu. Poglejmo na Siolov portal izpostavljenih blogarjev.

Ponujajo se nam v grobem tri kategorije piscev.

  1. Odlični pisci kolumen, ki so se izkazali že s svojimi prejšnjimi avtorskimi prispevki in ki s svojim vzorom, večinoma, skrbijo za višjo kvaliteto pisanja.
  2. Izpostavljene medijske osebnosti, ki sicer niso profesionalni pisci, a vendar so magnet za množice zaradi svojega “zvezdništva”.
  3. Od množice izvoljeni blogarji.

Vse tri kategorije skupaj, najbrž po mnenju lastnika Portala, ustvarjajo privlačno medijsko podobo, ki naj bi ljudi vabila k obisku Portala.  Največ prahu se dvignilo pri izboru blogarjev pod številko 3. Glasovanje vseh ni bila najbolj posrečenega poteza Siola.  Seveda ima ljudstvo pravico, da si izbere svoje junake. Vendar izbor še ne pomeni, da so tudi junaki pravi, da bodo zdržali breme  izpostavljenosti. To vendarle le lažje presodi strokovnjak z izkušnjami v medijih, izkušen pisec.  

V konkretnem primeru Fetalij očitno ni razumel drugačnosti vloge v katero je bil potisnjen, ali je ni (z)mogel, ali hotel razumeti in jo ponotranjiti. 

Nedvomno bo Siol moral razmisliti o spremembi.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Razprava o razpravi | 47 komentarjev »

Jezik naše elite – kvantanje, da ali ne?

Objavil Rado dne 17.10.2007

Ne želim posplošiti svojega pogleda na kulturo, kulturne delavce, umetnike in na elito našega naroda nasploh. Rad pa bi povedal, da sam spadam med tiste, ki terjajo od naše avangarde, da nam  kažejo svetal vzor. Še posebej, če gre za umetnike, ki so pač sol naroda in imajo tisto potrebno senzibiliteto, ki je v naravi omejena in je navadni smrtniki nimamo v zadostni količini.

Poglejmo povprečje vseh prebivalcev Slovenije in ugotovili bomo, da  smo, kakršni smo.  Vsota vseh naših dejanj je naša kultura.  Slovenska kultura.  Okoli večine naroda, ki se nahaja v kulturnem povprečju imamo tiste nekulturneže, ki nas vlečejo navzdol in katerih bi se najraje odrekli. Imamo pa tudi svojo elito na katero smo ponosni, ki nam dviguje povprečje, nas predstavlja v tujini.  Od te in takšne elite pričakujemo najboljše.  

 In zdaj naj se navežem na polemiko, ki se je zasnovala pri našem novem blogarju, Nejcu Gazvodi. Priznam svojo neinformiranost, prvič slišim zanj.  Čudežni otrok, da je. Lepo zanj, vendar v svetu odraslih se bo šele moral dokazati. Pravi, da je hotel pokazati svoj gnev nad situacijo v svetu slovenskega filma. Tu se zelo strinjam z njim, vendar naj to pokaže s primernim besednjakom. Nejc Gazvoda namreč ni kdorkoli, je kot pravite, bodoči režiser, kulturnik, pisatelj in človek s senzibilnostjo. Takšen človek se ne more “izgovarjati”, da ni našel “normalnih” za situacijo v katerem se nahaja slovenski film,  primernih besed. Poglejmo si za primer Cankarjevega Hlapca Jerneja. Ivan Cankar je znal skozi usta hlapca Jerneja, z uporabo najpreprostejšega jezika nepismenega hlapca, povedati socialno in eksistenčno najbolj globoke stvari. Tudi “wunderkindu”, kot mu pravite, ne bi smelo biti problem okrcati krivce s primernejšim jezikom. Samo na ta način je lahko del avantgarde, del tiste elite, ki vlečejo naš voz navzgor. V nasprotnem primeru bo le del sivega povprečja.

Naj se na tem mestu dotaknem še moje polemične prijateljice Simone, ki me je malo ošvrknila, kar tako mimogrede. Simona, prebral sem pred dnevi dve tvoji kolumni in sem bil prijetno presenečen. Povsem drugačen jezik imaš, kadar pišeš zaookrožen tekst, svoj tekst.

V polemiki pa,  kot da bi spustil besnega psa iz verige, grizeš in kolješ okoli sebe, zelo pogosto brez pravega vzroka, ali vsaj iz napačnega razloga.  Prebral sem pohvalo blogarja, ki je glasoval zate. Zapisal je takole: “Glasujem za Simono, ker seka”.   Tudi jaz glasujem zate Simona, vendar za  tvoje kolumne in ne za tvoje polemike.  

P.S.

Zadnji hip sem videl Simona. A ti res ne moreš iz svojih filipik kdaj tudi izpustiti Natalije? Ji zavidaš joške, ali kaj? 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Razprava o razpravi | 19 komentarjev »

Ali smemo komentirati citate?

Objavil Rado dne 20.07.2007

 V  kar nekaj replikah mi je Simona očitala, da izpostavljam njene citate in da na podlagi iztrganih citatov presojam celoten tekst. Ni nujno, tako trdi, da že vsak posamezen citat nosi sporočilo celotnega teksta.  

V tem delu njenih očitkov se ji pridružujem. Vsekakor to ni nujno! Prav lahko fokusiranje  na posamičen citat oddalji pogled od osnovnega sporočila. Lahko je tudi obratno – en sam citat lahko nosi bistvo sporočila.  Tu je potrebna modrost, presojati je treba od primera do primera. Pa vendar smemo, ne glede na to, ali citat izraža bistvo sporočila, ali ne, vseeno presojati resničnost posamičnih trditev, vsakega posameznega stavka, ki nosi kakršnokoli formalno logično sporočilo.  Že, če  ima določen stavek, ki vsebuje določeno sporočilo po formalno logični presoji vrednost N (napačno) in če je taisti stavek integralni del teksta, ki ga ocenjujemo (ali polemiziramo z njim),  še posebej pa, če je stavkov z vrednostjo N več, potem upravičeno smemo presojati, da so vse možnosti, da je tudi vrednost celotnega  teksta napačna. Literarni teksti so izvzeti iz takšne presoje – glej http://rado.blog.siol.net/2007/06/24/ali-govorimo-vsi-isti-jezik/

Neznosna lahkost s katero nekateri zavračajo “obešanje” replicirajočega na posamičen citat, torej ni na mestu.   Hm, morda je primerna, pri meni ta hip zelo aktualna primerjava, z mojo trenutno športno pripravljenostjo.

Sem v odlični teniški formi; percepcija in anticipacija za prihajajočo žogo sta odlični, fizična pripravljenost, eksplozivnost nog je izvrstna. Želja za igro tudi. Pa vendar, ko ob impaktu žogice z nasprotnikovim reketom napravim kratek split-step ter, ko takoj po poskoku krenem v pravo smer, v smer prihajajoče žogice, takrat energijski val – kinetični impulz, potuje iz smeri podlage, po nogah navzgor z namenom spraviti telo v gibanje. Ko ta impulz pride do mojih ledvenih vretenc me zaseka ostra bolečina. Vsa predhodna pripravljenost se v enem samem trenutku izniči. 

Najšibkejši člen določa končno vrednost.  

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Razprava o razpravi | 9 komentarjev »

Ali govorimo vsi isti jezik?

Objavil Rado dne 24.06.2007

Ali govorimo vsi isti jezik,

se pogosto sprašujem, ko prebiram vsebine različnih blogov in komentarje, ki jim sledijo. Često  berem odgovore na vprašanja, ki niso bila zastavljena. Sogovornik poskuša zavreči avtorjevo tezo, s tem da govori o neki drugi vsebini. Je mogoče argument, ki formalno-logično velja, zavreči kar tako na počez? 

Jaz osebno naj tej točki bloganja pogrešam ustrezno, dovolj visoko raven razpravljalcev.  Povsem jasno mi je, da s formalno logiko ni mogoče presojati tekstov, ki imajo literarne pretenzije. Takšni teksti, se nas lahko čustveno dotaknejo, ali pa ne. Lahko jih presojamo zgolj literarno kritično.  Povsem drugače je, če razpravljamo o konkretni stvari. V takšnih primerih se moramo pokloniti nasprotnikovemu stališču, če ima sogovornik ustrezno podprte formalno-logične argumente. Ali v naši medsebojni komunikaciji ne velja aksiom, da ima vsaka posledica svoj vzrok? Smo na področju jezika dovolj poenoteni, da po dobri razpravi zmoremo sprejeti nedvomna skupna stališča? Ko na blogu izpostavimo svoje stališče, dobi le-to prvič neko konkretizirano obliko. Kot ideja v glavi, namreč stališče ni moralo-moglo biti dovolj premišljeno.  Šele sedaj, tako zapisano, opravlja resničnostni test.  Vsi, ki sodelujemo pri tem testu, moramo biti toliko pošteni, da bomo priznali rezultate, četudi bodo le-ti, bognedaj, ovrgli naša prvotna stališča.  Navsezadnje smo na blogu tudi iz razloga, da se morda kaj naučimo in ne le, da drugim solimo pamet.   

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Razprava o razpravi | 36 komentarjev »