Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 'Politika' Kategorija

Primer Koprivnikar – Zaseda je integralni del policijskega dela.

Objavil Rado dne 4.03.2016

Na rob viharju, ki divja zaradi ustavitve ministra in opravljenega alkotesta, nas je potrebno spomniti, da je zaseda integralni del policijskega dela.  Tako na področju kriminala, kot na področju prometne varnosti. Policija drugače sploh ne more funkcionirati

A vendar je politika iz policistov uspela narediti grešnega kozla.  Kar pride zelo prav vladni strani, ob policijski stavki, ki teče že nekaj mesecev.

Kakšni so policijski postopki?  V primeru suma kaznivega dejanja, policisti prikrito opazujejo osumljenega. In intervenirajo, če se sum izkaže kot opravičen.  V primeru suma kršitve cestno prometnih predpisov policisti v podobni maniri postavijo zasedo.

Primer:  V Petrovčah pri Celju je vsakega marca Jožefov sejem.   Na večer, ob izteku sejma policisti na večini izhodov iz Petrovč postavijo zasede in opravljajo množične alkoteste.  Sumijo namreč, da bo mnogo voznikov vozilo vinjenih.  V veliki meri imajo prav.

Tudi policijski sum v primeru Koprivnika, se je izkazal za upravičenega.  Minister je vozil vinjen. Postopek preverbe je bil korekten, kar je potrdil minister Koprivnikar sam. Preverjani politik je na izpostavljenem mestu v državi in mora biti državljanom za vzor.    In biti deležen enake obravnave, kot smo je deležni ostali državljani.   Seveda lahko razpravljamo ali je način policijskega dela korekten, vendar je vprašanje ali je korekten za vse nas. Nemarno je pri tem posebej izpostavljati ministrovo ime.

Sindikalist Petrovič se naj torej neha opravičevati.  Policisti so zgolj sledili sumu, ki se je na koncu izkazal za opravičenega.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 11 komentarjev »

Replika ustavnemu sodniku Mozetiču. /Intervju na TV Slovenija/

Objavil Rado dne 24.01.2016

Tv Slovenija 1, intervju, 24. januarja.

V intevjuju je ustavni sodnik Miroslav Mozetič med drugim govoril tudi o nekdanjem jugoslovanskem, komunističnem, totalitarnem režimu.

Spoštovani ustavni sodnik, član Ustavnega sodišča nad katerim je le še modro nebo,

Miroslav Mozetič,

nima pravice do napak.

- Ustavni sodniki so kompetentni presojati le ustavnost države, ki jih je izvolila. In izvolila jih je država Slovenija.

Ustavni red nekdanje države in njena morebitna totalitarnost ni v kompetenci niti ustavnega sodnika, niti našega ustavnega sodišča. Tu pišemo Miroslavu Mozetiču prvo črno piko.

- Nekdanja skupna država se je imenovala Jugoslavija in je bila po svojem družbenem redu socialistična. Pejorativnost, ki jo ustavni sodnik Miroslav Mozetič izraža skozi obkladanje s “komunistični režim”, ni na mestu. Hkrati pa je ta trditev napačna! In je človeka tolikšnih pravnih referenc nevredna.   Če že, potem je bil režim socialističen.  Druga črna pika za Miroslava Mozetiča.

- “Totalitarni režim”, je termin ki ga Miroslav Mozetič povsem zlahka izraža, ko gre za nekdanjo Jugoslavijo je predvsem stvar zornega kota.

Država Jugoslavija, ki je imela zadnjih četrt stoletja svojega obstoja, povsem odprte meje, za veliko večino ljudi, ni bila totalitarna.  Le kakšna totalitarnost je to, če lahko svobodno potuješ povsod po svetu? (Mozetič se ne bi motil, če bi imel v mislih države Varšavskega pakta).   Kaj pa totalitarnost “demokratične” dežele Slovenije?  Kje so človekove pravice, kadar gre za spopad človekovega dostojanstva  na eni strani ter lastnine, kapitala, na drugi strani?  Je kdaj človekovo dostojanstvo zmagalo in človek ni šel na cesto?    Mar ni totalitarno tudi, da je zaposleni na milost in nemilost prepuščen delodajalcu, da mu plačuje, če mu plačuje prispevke, plačo?  In da, pogosto po končanih postopkih ne more priti niti do enega, niti do drugega?   Uporaba termina totalitarnosti je spolzko področje, ki se naj ga Miroslav Mozetič raje ne lotuje.  To ni njegov Rodos.  Tretja črna pika za ustavnega sodnika Mozetiča.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 3 komentarjev »

Demagogija o “Vojni za Slovenijo”.

Objavil Rado dne 27.06.2015

Povzetek:
K pisanju me je vspodbudila serija nekritičnih člankov, ki jih je Siolov pisec Žužek, lansiral v svojih kolumnah in kjer ideološko enostransko opisuje pogled na slovensko osamosvojitev. Pri ustvarjanju vtisa kolumne nedvomno sodeluje tudi uredništvo, ki briše komentarje, ki Žužkovo “resnico” razgaljajo.

Vse od 27. junija 1991 dalje,
ko je Kacinovo ministrstvo za informiranje odlično opravilo delo in v svet poslalo sporočilo o vojni za Slovenijo, se nekritično ponavlja ta Kacinova paradigma: “Vojna za Slovenijo”.

Poglejmo najprej, pravno definicijo vojne:
“Vojna je večji oborožen spopad, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1) v njo je vpletena več kot ena država
2) prostorsko obsega več kot eno prestolnico ali eno pokrajino (več subjektov)
3) traja več kot 1 leto
4) povzročitev več kot 1000 mrtvih v enem letu
5) ima pomembne notranje politične posledice (sprememba režima) ali zunajpolitične posledice (aneksija, odcepitev, neodvisnost,…).”

K točki 1) moramo vsekakor pripomniti, da je o vpletenosti pri spopadih težko govoriti o več državah. Samoodločba naroda dobi polno veljavo šele z mednarodnim priznanjem. V slovenskem primeru so mednarodna priznanja naše države prišla šele po pol leta po naši formalni razglasitvi. Vsled tega je v tem času težko govoriti o več državah. Na tem mestu je smiselno omeniti primer Cipra. Že več kot štirideset let je od proglasitve Samostojnega turškega dela Cipra.
Svetu ta samoproglasitev ni bila dovolj, zato je Samostojni turški Ciper še danes brez mednarodnega priznanja.

Točka 2) Razen tega je treba pripomniti, da sile JLA niso krenile na položaje od zunaj, ampak so bile vseskozi integralni del Slovenije. JLA je postala tuja vojska šele po odhodu iz Slovenije, v oktobru 1991. Tudi prestolnica je bila ogrožena le ena.

3) Čas trajanja je bil zelo kratek. In ni zadostil terjanemu kriteriju, eno leto.

4) Število žrtev je bilo, na srečo, zelo malo, zato takšni spopadi sodijo v kategorijo oboroženih spopadov, nikakor pa ne vojne!

Ad 5. Do pomembnih notranje in zunanje političnih sprememb torej ni prišlo s pomočjo vojne, ampak na podlagi izkoriščene pravice do samoodločbe in ob oboroženem spopadu nizkega obsega ter ob malem številu žrtev.

Razumeti moramo takratno pretiravanje Kacinove ekipe. Napihovanje spopada nam je prav prišlo pri ustvarjanju vtisa na mednarodno javnost. In pri sledenju našemu cilju, osamosvojitvi.
Danes te potrebe ni več. Samostojno državo že imamo, torej nam tudi lagati ni več potrebno. Vojne za Slovenijo ni bilo, ampak smo svojo državo dobili za mnogo, mnogo nižjo ceno. Hvala bogu! Vsled tega lahko ideološko kontaminirane pisce, razpihovalce kulturnega spopada, kot so Žužek in še nekateri, s prezirom zavrnemo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 5 komentarjev »

Haradinaj s Kosovega je pozabljiva in nehvaležna mrha.

Objavil Rado dne 19.06.2015

Medijski pomp,
ki se je sprožil ob začasnem zadržanju Haradinaja ter izlivi negativnih čustev zoper Slovenijo, s strani kosovskih Albancev ter s strani njihovih državnih institucij,
je nedvomen izraz pozabljivega in nehvaležnega značaja Albancev.

Zgodovinsko gledano so imeli Kosovarji v Sloveniji najtesnejšega prijatelja.
Tu naj izpostavim znamenito zasedanje v Cankarjevem domu in podporo Kosovarjem pri njihovem sporu s Srbi, ne le s strani slovenske politike, ampak tudi celega slovenskega naroda. Slovenska politika se je zaradi njih dala v zobe zelo agresivni srbski politiki, kakor tudi njenemu mitingaštvu.

Tudi pri priznanju samostojnega Kosovega je bila Slovenija med prvimi.
Zato si v našem odnosu do Kosovega nimamo kaj očitati, četudi so Kosovarji vse dobro z naše strani, sposobni pozabiti v trenutku besa.

Menim, da je trenutek zrel za preverjanje našega zgodovinskega pozitivizma do Kosovcev. So si kosovski Albanci zaslužili našo podporo? V kolikšni meri so kosovski državniki vpeti v albansko mafijo, ki obvladuje precejšen del evropskega podzemlja? Kakšno vlogo so imeli kosovski voditelji pri vojnih zločinih storjenih zoper Srbe, na območju Kosovega in Metohije?

Haradinajevo in kosovsko obnašanje je škandalozno in pri tem slovenska politika ne sme ostati pasivna!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Politika, Pomembno | 1 komentar »

Kako bo Janša rešil problem pravdnih stroškov (27.852 eur)?

Objavil Rado dne 14.01.2015

V nizu številnih pravd, ki jih vodi Janez Janša in pravd, ki se vodijo proti Janezu Janši,
je zgolj pravda proti finskemu novinarju prinesla Janši 27.852 evrov pravdnih stroškov (brez stroškov njegovega odvetnika). Ker je tožitelj pravdo izgubil bo moral ceho poravnati sam.

Razmišljajmo skupaj z Janšo. Le kako bo tožitelj uspel zbrati toliko sredstev? Na youtubu opravljeno zaslišanje KPK, razkriva da Janša ne poseduje legalnih dokazil za vsaj 200.000 evrov, uporabljenih za zagotavljanje lastnega standarda.
Zdaj ga je poleg stroškov številnih pravd, doletel še ta gromozanski izdatek.

Ker z legitimnim in legalnim služenjem ne more priti do takšnih denarjev,
bo:

- prisiljen prodati družinsko hišo, ali vzeti nanjo hipotekarni kredit.

- razglasil osebni bankrot

- iniciral zbiranje denarne pomoči s strani njegovih privržencev,
pri čemer se ponujata dve možnosti:
a) ali je njegov imidž res tako močan, da so se njegovi navdušenci pripravljeni odpovedati svojim prihrankom v korist ljubljenega vodje.
b) ali bo denar zogotovil sam iz svojih črnih fondov in bodo njegovi navdušenci le slamnati donatorji.

- si pri kom izposodil.
- storil kaj petega.

Rešitev problema je vredna same sfinge. Tistemu, ki mi bo prvi povedal najverjetnejšo rešitev enigme, plačam pivo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 7 komentarjev »

Ustavno sodišče lomi pravosodje

Objavil Rado dne 12.12.2014

Tisto,
kar je Janez Janša napovedal februarja lani, se uresničuje.
Janšev projekt II. Republika se počasi a vendarle približuje. Česar Janez ni uspel skozi parlamentarno demokracijo je uspel s spretnim kadriranjem v Ustavno sodišče.

Prvi indic desne politične obarvanosti Ustavnega sodišča smo lahko že videli ob ustavnem odločanju o poimenovanju Titove ulice v Ljubljani. Takrat si je Ustavno sodišče vzelo pristojnost, ki je po ustavi nima. Namreč, da presoja politični ustroj tuje države. V sodbi je US okarakteriziralo Jugoslavijo kot totalitarno državo. Le katero Jugoslavijo je imela v mislih? Morda tisto, ki je z ustreznimi ustavnimi amandmaji trasirala pot v slovensko samostojnost? Je to značilnost totalitarizma?

Pri pogledu v zgodovino procesa Patria se spomnimo poteka le-tega. Najprej smo slišali zanj skozi odmevne procese na Finskem in v Avstriji. Tam je pravosodje učinkovito raziskovalo tok denarja, ki je tekel iz Finske, skozi Avstrijo in od tam, naprej v Slovenijo. A v Sloveniji proces ni in ni stekel. Bilo je obdobje Janševega premierstva in njegove službe niso in niso dovolile začetka preiskave.
Tožilka Barbara Brezigar je blokirala proces, kolikor je bilo v njeni moči, pri čemer ji je pomagalo tudi Matejevo ministrsvo, ki je za skoraj dve leti prikrivalo avstrijsko depešo s pomembnimi informacijami o aferi. To obdobje je bilo brez dvoma odlično za brisanje sledi. Po letu 2008 je proces vendarle stekel, a se je v letu 2012 zopet upočasnil zaradi Janševega premierstva. Najmočnejši položaj v državi je namreč premier izkoristil za brezsramno izmikanje sodnim pozivom.

Obsodilni sodbi okrožnega in višjega sodišča sodišča je sledilo popolno nespoštovanje sodne veje oblasti, ne le s strani obsojenca, ampak tudi s strani celotne njegove stranke. Celo parlament je bilo mesto v katerem so izkazovali nasprotovanje tej samostojnosti. Z zahtevami po opustitvi trajnega mandata sodnikom, so vršili pritisk nanje. Prava farsa je postalo Janševo služenje zaporne kazni. V najkrajšem možnem času so bile visokemu zaporniku dodeljene vse beneficije. Tudi internetni dostop skozi katerega je lahko permanentno provociral politično srenjo. Plačanci iz skupine 2014 so v tem času organizirano “rušili” pravosodje. Unikum je postal Janša, kot zapornik poslanec. Pahorjevo rokovanje z zapornikom v parlamentu je v tej luči prav vizionarsko. Očitno je predsednik Borut Pahor že takrat poznal scenarij osvoboditve Janše.

Ustavno sodišče RS je že s tem zadržanjem prestajanja kazni zadalo velik udarec državljanom Slovenije in pravosodju kot samostojni veji oblasti. In to prav v trenutku, ko je prav to pravosodje postalo, prvič v samostojni Sloveniji, učinkovito. Veliko tajkunov iz plenilskih zgodb je obsojenih in nekateri od teh so že za zapahi. V kolikor bo US Janšo dokončno oprostilo, bo nevarnost da pade pravosodje velika in realna. Pot do manjšinske desne vlade – po vzoru Benešove republike bo odprta.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika | 3 komentarjev »

Šikaniranje v zaporu? Pasje bombice Janeza Janše.

Objavil Rado dne 26.11.2014

Janez Janša
je brez dvoma najbolj privilegiran zapornik v zgodovini Slovenije.

Strici iz ozadja (predsednik Borut Pahor) so poskrbeli, da je bivanje slavnega zapornika kar se da mehko. V najkrajšem možnem roku je pristal na odprtem oddelku zapora. Dodeljeni so mu bili vsi možni privilegiji. Vključno z internetnim dostopom preko katerega lahko nemoteno buri politično sceno.

Mantra o kršenju človekovih pravic Janezu Janši, ki jo plačanci Odbora 2014 vsakodnevno gonijo pred slovenskimi sodišči, nima nobene osnove v dejanskem stanju. Institut človekovih pravic je namenjem ljudem z roba družbe. Slabo situiranim ljudem, ki se niti ne znajdejo v zapletenem boju proti državnim in podjetniškim strukturam, niti si pravne pomoči ne morejo privoščiti. Janez Janša pa je pomemben član slovenske elite vse od leta 1990 dalje. Bil je na najpomembnejših položajih v RS in v državni strukturi ima večje število podpornikov, ki so se doslej vedno izkazali, ko je Janša potreboval zaščito. Naj tu opozorim na zaveznike, ki so mu pomagali kar 3 x zrušiti parlamentarno komisijo, ki je preiskovala njegovo vlogo pri švercu z orožjem (Komisije med leti 1995 in 2008). In druge zaščitnike v policijskih in tožilskih strukturah, ki so za dve leti zadrževali informacije o njegovih nezakonitih dejanjih.

Posebna zgodba je tudi Ustavno sodišče, ki ob zlouporabi prava***, krši moralo in etiko slehernega državljana Slovenije. Poslanec je predstavnik vsega ljudstva in kot tak mora biti oseba izven vsakega dvoma. Pravnomočni obsojenec to prav gotovo ni.
Nikomur iz slovenske elite, že po definiciji niso bile kršene človekove pravice. Prav obratno. Precejšen del elite, kamor spada tudi Janez Janša je bil v svojih postopkih privilegiran. Naj spomnem na njegovo ne-prihajanje na sodišče v času svojega premierstva. Sleherniku izmed nas bi v zelo kratkem času grozila prisilna privedba. Članu naožje elite pač ne.

Parlamentarci stranke SDS po očitnem programu nadaljujejo in ne le stopnjujejo politični boj, ampak tudi nelegitimne napade na institucije države. Razumnim ljudem je bržčas jasno, da ni mogoče govoriti o šikaniranju, če ima zapornik toliko pravic, kot jih ima Janez Janša.
Izvrševanje zaporne kazni je v primeru Janeza Janše, zgolj farsa v posmeh vsem nam.

*** Ko so v Nürnbergu sodili zločincem II. svetovne vojne, le tem ni prav nič pomagalo sklicevanje na rasne zakone, ki so bili v Tretjem Reichu legalno sprejeti. Sklicevanje na pravo vendarle ne more biti vseobsegajoče in edino merilo. Tudi etika in morala sta človekovi vodili. Prav na to dvoje je Ustavno sodišče Republike Slovenije čisto pozabilo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika | 17 komentarjev »