Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 'Medsebojni odnosi' Kategorija

Kost za glodanje

Objavil Rado dne 12.03.2020

Ob prvih napovedanih ukrepih novega premierja sta se medijski »mainstream« in Šarčeva koalicija v odhajanju besno odzvala prav na napovedano naborništvo. Na vseh medijskih portalih se oglašajo levi in srednji intelektualci in podrobno razlagajo argumente proti naborništvu.

Resignirano ugotavljam, da se javnost ni prav ničesar naučila iz prejšnjih Janševih vladanj. Prioritete premierja v prihajanju so jasne in nedvoumne. So strateške. In že leta povsem enake. V nasprotju z odhajajočim Šarcem, ki je bil zgolj dober taktik, je Janša predvsem strateg.

Vsaj tri Janševe strateške prioritete so:

– oblikovanje kulturnega okolja, ki bo zamejilo levo ideološko usmerjenost slovenske družbe, in vzpostaviti institute, ki bodo favorizirali desni pol politike in desno podstat slovenske kulture, družbe;

– privatizacija gospodarstva kot tudi javnih služb, zdravstva;

– katolizacija slovenske države, uvedba verouka v javne šole, pospešeno servisiranje cerkvenih dejavnosti.

Navrženo »naborništvo« je zgolj kost za glodanje, ki nam jo je vrgel Janez Janša. V ozadju tega vsesplošnega nasprotovanja in v obrambi lagodja naših osemnajstletnikov s strani levice in sredine bo novi premier vlekel poteze, ki bodo udejanjale njegove resnične prioritete. In na koncu bomo »vsi« zadovoljni. Nova opozicija, ki se ji bo uspelo obraniti pred naborništvom, in Janez, ki bo družbo bolj ali manj prekvasil v desno. A za mnoge od nas bo to zadovoljstvo nedvomno grenko.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Medsebojni odnosi | 3 komentarjev »

Sodstvo ni ogroženo

Objavil Rado dne 26.06.2019

V zvezi z napadom na mariborsko sodnico se institucije lahko oddahnejo. Niso ogrožene.  Vsi izrazi solidarnosti s strani predstavnikov vseh vej oblasti so bili nepotrebni in pretirani. Vrženi v prazno. Sodnica ni bila napadena zaradi svoje funkcije. Napadena je bila, ker si je drznila zapustiti svojega moškega in obenem od njega terjati povračilo posojila.

Zgodilo se je mnogo hrupa za skoraj nič.  Šlo je za čisto običajen kriminal. Nezanimivo.

Razen,  . . .

. . . . . . če upoštevamo dejstvo, da je bila napadena ženska.    Zakaj ni bil napaden, recimo, moški?  Popolnoma jasno.  Živimo v mačistični družbi, kjer se seksistični moški izživljajo nad ženskami.  Prijemajo jih za rit. Neženirano jih gledajo v joške. Obkladajo jih s seksističnimi opazkami.  Kadar pride do seksa, besno penetrirajo svoj organ v žensko nožnico. Brez dvoma nedopustno in ogabno.

Od tod do zasede in do poskusa uboja ženske, ki se je hotela zgolj osamosvojiti, je le še korak. Pričakujemo, da se bo v zvezi s tem oglasil feministični krožek iz Ljubljane in se postavil na čelo pregona tega zlikovca.   Sodna obsodba ni dovolj.   Eksemplarično je treba v opomin in v svrho zaščite Žensk izvesti še kemično kastracijo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Medsebojni odnosi | 2 komentarjev »

Okradena starka : banka

Objavil Rado dne 15.04.2019

Prispevek v nocojšnjem Tedniku (TV Slovenija 1),

pripoveduje o okradeni starki. Ukradli so ji bančno kartico in ji spraznili privarčevano za stara leta.   Zdaj živi od socialne pomoči. Okoli 250 evrov.  Televizijci nas prosijo, da ji pomagamo.
Kaj pa banka? Valja se v denarju od naše dokapitalizacije bank.  Odhajajočim direktorjem daje odpravnine od 50.000 evrov in več. Poslovne prostore oblačijo v marmor, itd., itd.

Banka si pri tatvini pilatovsko obriše roke.  Vse je bilo po predpisih.  Tatovi so imeli kodo in tu banka ne more narediti ničesar.  Ali res ne more imeti posebne pozornosti pri takšni starostni skupini?
Ali ji zdaj, ko je njihova komintentka v hudi stiski, pomagati s denarnim prispevkom?  Ali ji organizacijsko pomagati? /njihov komercialist bi se lahko sprehodil skozi trgovska podjetja in jo oskrbel z poklonjeno hrano.  Pri dobaviteljih bi lahko izposloval popust, . . . /. Ali kaj podobnega? Možnosti je veliko!

Zdaj moramo okradeno ženico reševati vsi Slovenci.

Svinjarija “erste klase”!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Medsebojni odnosi, Pomembno | 1 komentar »

Objavil Rado dne 11.04.2018

Sedemnajst let pozneje – replika Dr. Dušanu Kebru

Prolog:

V Dnevnikovem Objektivu se je 17. marca letos, dr. Dušan Keber zavzemal za »pravice manjšin«. Zaradi vrste netočnosti, ki jih je v svoji kolumni navajal, sem mu v istem časopisu v naslednjih treh tednih poskušal replicirati.  Žal mi ni uspelo ne v tem ne v drugih številnih časopisih. Nazadnje je le spletni Časnik povzel mojo repliko.

V skoraj vseh segmentih družbenega življenja se naša družba pospešeno amerikanizira. Pri tem presajanju »ideologije svobodnega sveta« pa ni opaziti upoštevanja različnih korenin iz katerih se poraja evropska družba in korenin iz katerih raste ameriška družba.

Z dr. Dušanom Kebrom, sicer izjemnim intelektualcem in družbenim mislecem se je pogosto mogoče strinjati, ne pa tudi z zapisanim pod  naslovom, Sedemnajst let pozneje.

Na prvem mestu sem kritičen do vsiljevanja kategorij, »pravice manjšin« Vsaka že minorna skupina  ljudi, bi po tej analogiji postala manjšina, ki ji pripadajo posebne pravice iz naslova človekovih pravic, pa pri tem sploh ne gre za formalna združenja, pri katerih bi se iskalci posebnih pravic združevali v društva, imeli organe društva ipd.  Ne, to v njihovem imenu počne »mainstream«; intelektualci, nekateri novinarji, feministična gibanja ter tiste politične stranke, ki v tem vidijo tržno nišo.   Na podobno zlorabo družbene skupine  naletimo pri rimokatoliški Cerkvi, katere duhovščina se postavlja na čelo verskih skupnosti v imenu vseh katolikov, brez njihove svobodne volje.   Pa čeprav so katoliki heterogena skupina; nekateri so katoliki zgolj v smislu vrednot, ne verujejo pa hkrati v boga, drugi zopet verujejo v boga, ne priznavajo pa institucije – Cerkve . . .

Nadalje bi izpostavil obreganje Dr. Kebra v medicinsko obravnavo para, moškega in ženske, kot prejemnika biomedicinske pomoči pri oplojevanju (dalje OBMP).  In kaj naj bi bilo pri tem narobe?  Le par moškega in ženske je bil tisti, ki je skozi 2 milijona let evolucije in skozi katastrofične razmere (Harari, Homo sapiens, sapiens, 2016), od pokončnega človeka dalje, pripeljal  človeka do današnje  civilizacijske stopnje.  Zato je predvsem takšen par vreden posebne družbene podpore.  Vztrajanje  dr. Kebra pri ločeni obravnavi moškega in ženske vodi v raztelešenje družbe, kar zelo ustreza neoliberalnim silam pri čemer je izpostavljeni posameznik lahka tarča potrošništva.

Nasprotovanje dr. Kebra ne daje vtisa strokovnosti, njegova trditev »da si je slovenska medicina izmislila  novo definicijo neplodnosti, da odreka zdravljenje neplodnosti samski ženski«, je vendarle za lase privlečena, saj Svetovna zdravstvena organizacija na svoji spletni strani, v rubriki »Spolnost in reproduktivno zdravje«, eksplicitno zapiše:  »Neplodnost je nezmožnost spolno dejavnega para, da brez rabe kontracepcije, v enem letu doseže nosečnost«.    Zato je subjekt zdravljenja par in ne posameznik. Še iz življenja vemo, da sta moški in ženska v prvem paru lahko neplodna, v drugi kombinaciji pa lahko hitro pride do zanositve.  Prav nič ne dvomim, da tudi dr. Keber ta stališča Svetovne zdravstvene organizacije pozna, a vseeno vztraja pri zavajajočih trditvah, zato se moramo vprašati:  »Apologet koga ali česa je dr. Dušan Keber?«

Primera, ki ga omenja dr. Keber, o odklonitvi OBMP zaradi smrti moža pa ne poznam.  Morda se bo s pojasnili javil kdo od pristojnih sodelujočih pri tem primeru.

Kam vodi biomedicinski inženiring, če bo OBMP na voljo tudi samskim ženskam?  Zlasti ženskam, ki sicer niso po naravni poti neplodne, ampak OBMP koristijo zato ker ga lahko. Kot alternativo naravni zanositvi. Kakšna bo družba prihodnosti?

Večina držav sicer ima anonimno darovanje semena, a partnerja v primeru OBMP legalno prevzamete vlogo staršev, s čimer  rojeni otrok dobi nujno identiteto. Če gre za oploditev samske ženke s semenom anonimnega darovalca, pa tega »očeta« – njegove identitete – ni.  Izkušnje so pokazale, da imajo otroci rojeni po teh postopkih,  zaradi neznanega očeta, hude težave z oblikovanjem svoje identitete. Zato so v državah, kjer je možna OBMP samske ženske z darovanim semenom, npr. Združeno kraljestvo in  Švedska, uvedli neanonimno darovanje z namenom, da zmanjšajo škodo, ki jo imajo otroci po takih postopkih in ne iz drugih razsvetljenih nagibov.

Za siceršnji prirastek otrok se mora  med moškim in žensko zgoditi kemija.  Pozitiven odnos.  In morata imeti vsaj minimalne socialne sposobnosti.    Pri OBMP za samske ženske po varianti dr. Kebra ta socialnost ni nujna,  zato se bo vloga moškega zreducirala na anonimnega dajalca semena.  Se socialnemu mislecu dr. Kebru ne zdi, da so to temelji za odtujeno družbo prihodnosti?

Namesto, da dr. Keber opozarja na »napredne« zakone v drugih državah in, da oznanja liberalnost pri oploditvah, naj bi raje vzpodbujal družboslovni dialog. Mar ga ne zanimajo, kaj o problematiki mislijo biologi in kaj antropologi ter strokovnjaki drugih strok, če že svoje stanovske kolege tako prezira?    Tudi Družinski zakonik bi morali umakniti iz političnega kupčkanja in nasilnega vsiljevanja,

Tudi ni res, da je v večini držav dovoljen OBMP samskih žensk s semenom darovalca, ampak  se dovoljuje samo v polovici držav EU.

V svetu pri uveljavljanju teh »pravic« prednjačijo države, ki imajo istočasno omenjen dostop do splava v primeru neželene nosečnosti. Toliko o resničnih pravicah žensk  in njihovi družbeni vlogi v državah, kjer dovoljujejo njihovo oplojevanje z darovanim semenom!

S predlaganimi ukrepi dr. Kebra ne bi mogli odpraviti diskriminacije samskih žensk, saj te diskriminacije ni, bi se pa ustvarila diskriminacija samskih moških, kajti oni ne bi  hkrati dobili enakovrednega dostopa do nadomestnih maternic in darovanih jajčec.   Prizadevanje dr. Kebra in prevladujočega »mainstreama« bi bilo razumljivo, če bi bil obstoj človeške rase ogrožen. Pa ni!  Zato  poskusu, da bi družbeni inženiring nadomestil naravne poti reprodukcije, ni mesta.  Razen v  primerih, kjer obstajajo medicinski razlogi kot velja sedaj.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kritike, Medsebojni odnosi, Pomembno | Brez komentarjev »

Mali leksikon feminizma

Objavil Rado dne 2.03.2018

Moj prispevek k razjasnitvi družbenega fenomena – feminizma

Feministke so:

Sociološki vidik

-        Zagrenjene in osamele intelektualke, ki iz udobja pisarn in iza monitorja vodijo sveto vojno proti vsem moškim tega sveta.

Filozofski vidik

-        Borke za človekove pravice

Seksološki vidik

-        Nepotešene ženske, 35 +, ki iz nabora razpoložljivih moških čedalje težje pridejo do seksualnega partnerja

Freudovski vidik

-         Ženske z nerazrešenim Ojdipovim kompleksom

Zgodovinski vidik

-        Znanilke začetka propada zahodne civilizacije

Genetski vidik

-        Nosilke gonosomov XX (23 par), z zmanjšano  valenco

Feminizem je glede na način s katerim se uveljavlja, totalitarno gibanje, ki radikalno posega v evolucijo s pomočjo katere je človek prišel do te civilizacijske stopnje.

Spisano 2. marca 2017,  avtor Rado Krušič

Vabim k dopolnitvi leksikona, iz naslova neobdelanih vidikov.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Medsebojni odnosi, Razprava o razpravi | Brez komentarjev »

Izjava o feminizmu

Objavil Rado dne 3.12.2017

Feminizem in sorodna gibanja so orodje neoliberalizma, kajti neolibelarizem te sili, ti priporoča, ti hvali, ti zaukazuje: “Bodi sam svoj, bodi individualist”.  In vse, ki potem sledijo temu imperativu, korporacije s kapitalom, z orodji masovne psihologije lažje obvladujejo.

Razbitje najmočnejše možne zveze,  naravne in komplementarne zveze moškega in ženske je po volji neoliberalizma.

Moški in ženska, ki sta  vzpodbujena s feminizmom v vojni sta odlična potrošnika, brez obrambe pred napadi velekapitala. Seveda bo v svoji končni konsekvenci tudi neoliberalizem poražen, kajti svet bo šel v maloro! Ampak misel na boljši jutri nikoli ni bila v domeni globokega razmisleka vodilnih sil sveta. Vedno se je sledilo le trenutnim koristim kapitala ne glede na račun, ki bo izstavljen že v bližnji prihodnosti.

Rado, december 2017

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Družinske relacije, Medsebojni odnosi, Pomembno | 2 komentarjev »

Zavoženi feminizem

Objavil Rado dne 28.11.2017

Simona je na svojem blogu napisala “Misliti ali verjeti Vesni Vuk Godina”, kot svoj odziv na kolumno Vesne Vuk v Oni z dne 22. 11. letos.  /Misliti ali verjeti/

Verodostojnosti kritike s katero se je Simona lotila naše vodilne antropologinje, bi gotovo pomagalo, če bi uporabljala bolj korektno izrazoslovje. »Fukfehtanje«, »fafanje« »fukotožnost« in podobno, gotovo ne sodi v polemiko, ki bi želela biti na nivoju.  Takšno izrazoslovje kaže predvsem na to, da se pisec ne obvladuje, da ga vodijo močna in nekontrolirana čustva, ki sama posebej ne izražajo argumentov.  So zgolj čustveni odziv. Vesni Vuk tudi očita, da ni v dovolj veliki meri preverila »primera« Weinstein.  Manj zaletavi bralci smo brez posebnega naprezanja lahko prepoznali, da je Vesna razvpiti primer zgolj uporabila, da je obrazložila širši kontekst moško ženskih odnosov.

Izhodišče Simoninega zapisa je razredni boj.  Razred (pre)potentnih moških, ki izkoriščajo družbeni položaj, fizično moč in prevladujočo mačistično ideologijo, da lahko sproščajo svoje seksualne fantazije (beri perverzije) na nemočnih ženskah.  Simona obžalujoče pričakuje, da bo pravni boj proti nemarnežem tipa Weinstein je zaradi »besede proti besedi«, težko našel pričakovan epilog  – obsodbo  Weinsteina.  Ali morda Simona meni, da bi žensko pričanje moralo imeti večjo težo?  Da bi se popravila krivica matere narave, ki  ženskam ni dala enake fizične in družbene moči kot jo je dala moškim.   Če že v justici ta diskrecija vsaj zaenkrat ni prijela je »feminističnemu družbenemu gibanju« uspelo na medijskem področju »zradirati« inkriminirane moške.  Kot plimni val je eliminiralo osumljene. Odstranilo jih je iz položajev, ki so jih zasedali. Brez možnosti zagovora. Brez olajševalnih okoliščin.  Aktivirala so se ministrstva resnice, ki brišejo zgodovinske zapise vsega kar so osumljeni v preteklosti dobrega storili.  Krasni novi svet!

V zadnjih dveh milijonih let, od prve pojave  »pokončnega človeka« se je človeški genom skozi evolucijske procese in skozi katastrofične razmere, ki se permanentno dogajajo na našem planetu, uspel uveljaviti na našem planetu.  Pri tem je moral biti agresivnejši od drugih živih bitij in tudi agresivnejši  od drugih človeških vrst.   Agresivnost je torej vtkana v naš DNK.*   Brez njega ni obstoja naše vrste.  Trenutna zemeljska klima in tehnološki napredek je sicer omilil nujne pogoje za preživetje, a ti pogoji ne bodo vedno idealni.   Že danes se nakazujejo velike klimatske spremembe, takšne ki jim naša tehnologija ne bo kos. Tudi že danes je biologija zaznala slabitev genskega materiala, kajti medicina je omogočila preživetje tudi tistim, ki brez nje ne bi preživeli.   Ali se je korektno pogovarjati o tem?   Gotovo da.   V znanosti ni nekorektnih vprašanj.  V obetanih pogojih bo kvaliteten genom zopet nujen.

Moški in ženska, ki po Simonino med seboj bijeta razredni boj, v resnici nista konkurenčni bitji.  Moški in ženska sta komplementarni bitji in se med sabo ne bijeta, ampak iščeta konsens. Pravzaprav sta le moški in ženska skupaj eno, pravo človeško bitje, kajti le skupaj lahko zagotavljata obstoj človeške vrste.

Povsem je civilizacijsko jasno, da fizično nasilje ne sodi v moško ženske odnose.    In ga je treba sodno preganjati.  Ne more pa biti kaznivo in sporno, nastopaštvo, seksizem. To je pač moški način izražanja. Lahko, da kakšni ženski to ni všeč in je to lahko razlog za njeno zavrnitev.  Ne more pa biti to razlog za masovni pogrom.   Ženske imajo učinkovita orodja za zavrnitev neželjenega snubljenja in znajo in zmorejo svoje sposobnosti tudi uporabiti.  Diapazon moško ženskih odnosov je neskončen in ga ni mogoče normirati.  In se stalno giblje na meji ali čez mejo korektnega.  Nastopaštvo je večini žensk všeč in kot takšno determinira uspešnega moškega. Moškega v ženski želji.   Verjamem pa da ni to všeč vsem ženskam.  Predvsem tistim ženskam iz feminističnega vala, ki so uspele zajezditi medije.  Poskus uveljavljanja antiseksizma je poskus nadeti uzde moškosti, zajeziti hormone, ki so nosilci  obstanka človeške vrste.

Simona, citiram: »Niti ni toliko pomembno, kaj se dogaja z Vesno Vuk Godina, da si rada verjame, medtem ko prodaja tako zastarele in prežvečene ideološke floskule in konstrukte«

Simonino prepričanje o zastarelosti izvira iz pozabe »primarnosti«.

Vsaj pol milijarde let obstaja življenje  na našem planetu in v tem času so ga poganjali naravni zakoni.  S prvim pojavom človekovega zavedanja o svojem obstoju se je človek začel zavedati zakonitosti, ki vladajo v njegovem okolju in katere poganjajo življenjski tok.  Hkrati se je pojavila tudi potreba umnejši, ne zgolj instinktivni, organizaciji sobivanja med ljudmi samimi.**  Poleg  primarnega naravoslovja so se pričele razvijati tudi družboslovne vede, ki so proučevale interakcije med ljudmi, oziroma  med skupinami ljudi.   Družboslovje je dajalo in je tudi dalo velik pospešek človekovemu kulturnemu in civilizacijskemu razvoju. Pomagalo nam je, da smo prišli do točke na kateri zdaj smo.  A zdaj smo prišli do točke, ko del družboslovnih mislecev,  kot je Simona in drugi, verjame, da lahko negirajo naravne zakonitosti.   Verjamejo, da so zajahali boga.

A to nikakor ne drži.  V človeški zgodovini se je že dogajalo, da so izumrle cele civilizacije***, ko so zapeljane od napredka pozabili na naravo. Simonine »prežvečene ideološke floskule« so v resnici železni zakoni narave.

Opomba.  Pričujoči tekst ni napad na osebo Simone Rebolj, ampak je namenjen kritiki gibanja, ki ga s svojim tekstom implicitno zastopa.

* “Sebični gen”,  Richard Dawkins.

** “Sapiens, kratka zgodovina človeštva” Yuval Harari.

***  “Zakaj narodi propadajo” Daron Acemoglu.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Medsebojni odnosi, Pomembno, Razprava o razpravi | Brez komentarjev »