Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 'Cerkev in vera' Kategorija

Izjava škofovske konference: “Omejevanje svobode govora verskih skupnosti je kaznivo”

Objavil Rado dne 31.08.2011

Ali gornja izjava drži?

Svobodo govora in svobodo verovanja v demokratični državi seveda imamo, a vprašanje je: Kdo sme govoriti v imenu verskih skupnosti? Vernik sam? Najbrž ne. Vernik sme govoriti le v svojem imenu.

Sme govoriti v imenu verskih skupnosti Škofovska konferenca? Tudi ne! Škofovska konferenca in kleriki, ki jo zastopajo so predstavniki tuje države*** in so hierarhično povsem podrejeni papežu. Izražajo in uveljavljalo izključno njegovo voljo.  Za versko zastopanje Verskih skupnosti pa tudi niso bili imenovani z demokratičnimi postopki. RKC torej vodi versko skupnost na podlagi samooklicanja, nelegalno torej.

Ločenost cerkve in države.

Sogovornik Slovenske škofovske konference ne more biti niti slovenska Verska skupnost, kaj šele, da bi sogovornik bilo bilo celotno prebivalstvo Slovenije.  RKC in njeni kleriki na naših tleh se imajo pravico pogovarjati preko papeškega nuncija le direktno s slovensko državo, ne pa tudi neposredno s slovenskim ljudstvom.

Verniki sami pa seveda smejo od slovenske države terjati svobodo za svojo versko izražanje.  Njihove legalne in legitimne verske zahteve pa lahko zastopajo le politične stranke,   ki povzemajo ustrezne verske programe in so bile izbrane na svobodnih volitvah. RKC in njena Škofovska konferenca seveda lahko okrepi svoj vpliv na slovensko prebivalstvo, le na svobodne volitve naj pristopi z ustreznim programom. Potem bo smela neposredno komunicirati z vsem slovenskim občestvom.

 Referendum o družinski zakonodaji

Ne glede na moja stališča o kompetencah RKC-ja zgoraj pa sem prepričan, da ima Slovenska škofovska konferenca tokrat prav. Družinska zakonodaja, takšna kot je predložena, je neustrezna!

 ***

Kako si Vatikan predstavlja cerkveno hiearhijo in lastnino lokalnih cerkva, smo pred kratkim lahko videli v Poreču na Hrvaškem. Hrvaška država je lokalni župniji poklonila precejšnje posestvo, Vatikan pa je isto posestvo župniji odvzel in jo dal v lastnino in v uporabo redu Benediktincev znotraj RKC.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev in vera | 8 komentarjev »

Izjava škofovske konference: "Omejevanje svobode govora verskih skupnosti je kaznivo"

Objavil Rado dne 31.08.2011

Ali gornja izjava drži?

Svobodo govora in svobodo verovanja v demokratični državi seveda imamo, a vprašanje je: Kdo sme govoriti v imenu verskih skupnosti? Vernik sam? Najbrž ne. Vernik sme govoriti le v svojem imenu.

Sme govoriti v imenu verskih skupnosti Škofovska konferenca? Tudi ne! Škofovska konferenca in kleriki, ki jo zastopajo so predstavniki tuje države*** in so hierarhično povsem podrejeni papežu. Izražajo in uveljavljalo izključno njegovo voljo.  Za versko zastopanje Verskih skupnosti pa tudi niso bili imenovani z demokratičnimi postopki. RKC torej vodi versko skupnost na podlagi samooklicanja, nelegalno torej.

Ločenost cerkve in države.

Sogovornik Slovenske škofovske konference ne more biti niti slovenska Verska skupnost, kaj šele, da bi sogovornik bilo bilo celotno prebivalstvo Slovenije.  RKC in njeni kleriki na naših tleh se imajo pravico pogovarjati preko papeškega nuncija le direktno s slovensko državo, ne pa tudi neposredno s slovenskim ljudstvom.

Verniki sami pa seveda smejo od slovenske države terjati svobodo za svojo versko izražanje.  Njihove legalne in legitimne verske zahteve pa lahko zastopajo le politične stranke,   ki povzemajo ustrezne verske programe in so bile izbrane na svobodnih volitvah. RKC in njena Škofovska konferenca seveda lahko okrepi svoj vpliv na slovensko prebivalstvo, le na svobodne volitve naj pristopi z ustreznim programom. Potem bo smela neposredno komunicirati z vsem slovenskim občestvom.

 Referendum o družinski zakonodaji

Ne glede na moja stališča o kompetencah RKC-ja zgoraj pa sem prepričan, da ima Slovenska škofovska konferenca tokrat prav. Družinska zakonodaja, takšna kot je predložena, je neustrezna!

 ***

Kako si Vatikan predstavlja cerkveno hiearhijo in lastnino lokalnih cerkva, smo pred kratkim lahko videli v Poreču na Hrvaškem. Hrvaška država je lokalni župniji poklonila precejšnje posestvo, Vatikan pa je isto posestvo župniji odvzel in jo dal v lastnino in v uporabo redu Benediktincev znotraj RKC.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev in vera | 8 komentarjev »

Meje med državo in cerkvijo – replika na intervju z metropolitom

Objavil Rado dne 13.02.2010

Sobotna priloga Dela, 6. febr. 2010

Po izjavi našega premiera je dr. Stres naredil velik vtis nanj. Zato velja dobro proučiti in kritično oceniti metropolitove besede, ker bodo zelo verjetno imele vpliv na odločitve naše vlade.

 

Na nadškofova stališča o vzgoji in izobraževanju je treba pripomniti, da Cerkev o tem ne more biti direkten sogovornik naši državi. Kajti slovenska Cerkev,  oz. kleriki v Sloveniji predvsem izvajajo politiko Vatikana, ki pa je tuja država. Iz tega tudi izhaja ustavna ločenost države in Cerkve. Seveda pa Cerkev tudi v tem primeru ni brez vpliva na državo, kajti Cerkev lahko oznanja svoja stališča vsem slovenskim vernikom in le-ti lahko Cerkvena stališča implementirajo z volilnim glasom tisti politični stranki, ki je najbližja rimokatoliškim vzgojnim vrednotam in načelom. Ne torej Cerkev sama, ampak verniki – volivci so garant da se bodo ustrezen del katoliških vzgojnih vrednot preko političnih strank, prenesel v državno vzgojno-izobraževalno politiko. Iz gornjega sledi, da ne držijo metropolitove besede o cerkveni izključenosti iz države.  Cerkev je od države le ločena. In naj takšna tudi ostane.

Katoliška fakulteta, o kateri tudi teče beseda v intervjuju,  je seveda v pristojnosti Cerkve, O tem ni nobenega dvoma. Le pripadnosti te fakultete, v sestavo slovenske Univerze ne more biti, ne da bi Univerza imela nadzor nad študijskimi programi. 

 

Pri vprašanju poslovne in ekonomske aktivnosti Cerkve se je moč strinjati z dr. Stresom, če le Cerkev pri svojem poslovanju spoštuje pravni, ekonomski in podrejeno tudi davčni red RS.  Tudi interesne dejavnosti Cerkve na katere dr. Stres ponosno kaže, niso problematične in imajo pravico konkurirati za državna sredstva vendar le, če so registrirana in delujejo po enakih načelih kot vsa druga slovenska, kulturna, športna, humanitarna in druga društva. Ko bo po teh načelih Cerkev registrirala svoje civilno-družbene dejavnosti  bomo mnogi podprli državno financiranje navedenih dejavnosti.  Prepričan tudi sem, da večina Slovencev podpira državno participacijo pri ohranitvi kulturnih spomenikov, ki so v lasti Cerkve.

Vprašanje kuratov v slovenski vojski in policiji je zgolj v funkciji politike neupravičenega prodiranja Cerkve v institucije države. Vojaška in policijska služba je enoizmenska in po službi nihče, ki si želi verske oskrbe  nima, ob osemsto slovenskih župnikih in nekaj tisoč cerkvah, dlje kot 5 km do najbližjega župnika. Le pri vprašanju vojaških misij v tujini, je glede na zahteve vernikov, možno na državne stroške organizirati nekaj kuratov. Ordinariat je tu povsem nepotreben.  Obisk v slovenskih bolnišnicah pa naj RKC organizira z dežurstvi. Vsako slovensko bolnišnico obkroža vsaj 20 župnij. Če je potreba po obisku dnevna, potem pride vsak župnik na vrsto za dežurstvo vsake tri tedne. Glede izrivanja Cerkve nekoč ter o njeni vlogi v današnjem demokratičnem svetu, pa bi svetoval metropolitu, da naj se zaradi higiene, tej polemiki raje izogne (razen, če govori le kot državljan RS).  Cerkev je namreč v segmentu organiziranosti povsem identična nekdanjemu komunističnemu sistemu. Od zgoraj navzdol. Tako, kot je partija prisegala na avantgardnost, tudi rimokatoliška Cerkev vztraja pri njej.  Namreč stališča slovenske RKC, po navodilih Vatikana posreduje obstoječih tisoč slovenskih klerikov.  Velika večina verskega občestva – vsi ki niso kleriki, nimajo prav nobenega vpliva na stališča RKC.  Vzemimo zelo aktualna, tudi zelo pereča družbeno-civilizacijska vprašanja; o splavu, o kontracepciji,  o poskusih, kako zadržati v svoji župniji priljubljenega župnika, o enakopravnosti žensk v RKC in o mnogih drugih temah.  Pri vsem tem ni nobenega dialoga. Je le monolog klerikov, ki se podaja pod institutom “Oznanjanje evangelija”. 

Spoštovani dr. Stres,  nobena religija, pa tudi rimokatoliška ne, ni vseobsegajoča.  Mnogim seveda je povsem upravičeno in legitimno pomagalo s katerim si osmislijo življenje, drugi si življenje organizirajo in mu dajo smisel drugače. Tretji zmoremo pristopiti k Jezusu Kristusu sami, brez posrednika (RKC). Upoštevajte prosim, spoštovani metropolit, da vsaj drugi in tretji ne potrebujemo vašega pokroviteljstva

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Cerkev in vera | 10 komentarjev »

Primer primorskega župnika in njegovo fehtarjenje ovčic za dotacije.

Objavil Rado dne 27.01.2010

 

 

Prav nič spornega ne vidim v tem.   Formularček je bil čisto korektno narejen: “Več, kot imaš, več lahko daš”. In ovčicam je župnik prihranil ugibanje: “Koliko naj dam”?

Zdaj vedo!

Saj se spominjate? Vsak je že bil pred takšno dilemo, ko so ga povabili na rojstni dan: “Kaj naj kupim in za koliko”? Naj poleg buteljke priložim še domačo salamo? In potem so te seznanili, da še nimajo masažnega fotelja. No, vsak je v trenutku vedel, koliko je primerno darilo? (150 evrčkov po povabljencu bo prišlo)

 

Dajte torej denar, ljudje! Če pa ne morete, ali nočete dati jih vsaj vljudno zavrnite.  Ali malo manj vljudno. Ali pa jih pošljite v tri . . .

Le ne stokajte mi zaradi župnikove pogoltnosti.

Za kruh in za seks je dovoljeno “fehtati”.  Kdor tega ne zmore, bo pač malo jedel in malo seksal.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Cerkev in vera | 62 komentarjev »

Isaurusove težave z bogom.

Objavil Rado dne 4.08.2008

 Isaurus na svojem blogu razpravlja o težavah z bogom.  Spodaj mu bom malce poskusil pomagati s svojim razmišljanjem

- – -

Ali obstaja kašen pogoj za obstoj boga?

Najbrž mora obstajati vera vanj.
Torej bog obstaja za verne,
za neverne pa ne obstaja.

Razen,  če vzamemo v ozir razmišljanje, da je bog tako velik, da lahko eksistira ne glede na našo vero vanj. Če je bog res tako velik in močan, potem se za svoj obstoj ne ozira na našo vero vanj, najbrž se ne ozira tudi na našo nevero vanj. Bog je zadosten samemu sebi. Ne potrebuje človeka, da bi bil veličasten v svoji božanskosti.
Če bog torej obstaja danes, je bog obstajal tudi pred pojavom človeka in bo še dolgo po človekovem izginotju (Saj veste, v perspektivi bo sonce implodiralo in naš planet bo zažgalo).

Vse te predpostavke kažejo na to, da bog ne potrebuje človeka, človek pa najbrž potrebuje boga. Vsaj nekateri ljudje ga potrebujejo. Od sedmih milijard ljudi jih je dobra milijarda kristjanov.
 - Vendar vsi kristjani ne verujejo v boga. Pripadajo le krščanski kulturi. Jo priznavajo in cenijo njene vrednote, boga pa zanikajo.
- So tudi takšni kristjani, ki prisegajo na krščansko kulturo, zavračajo boga in tudi ne priznavajo vodilne vloge RKC-ja. 
- In so takšni kristjani, ki sicer verujejo v boga, ne priznavajo pa cerkvi vodilne vloge. 

Skratka glede odnosa do boga  obstaja precej  različnih razmerij.  Zato razumem Isaurusa, da ima težave z bogom. Zato ne najbrž tudi ne moremo vsi strinjati z njim, ko pravi: “Osebno sem prepričan, da Bog v odnosu do ljudi ni nikoli uvedel razmerja gospodar-suženj.”
Kot vidite je Isaurus izrazil zgolj lastno osebno prepričanje o razmerju bog :  človek, ob čemer se zaveda, da imajo drugi tudi drugačna prepričanja. Ljudje v dvomih bodo težko pritegnili le njemu. Marsikdo si lahko misli, da Isaurus nima prav. Potem so tu še biblijske različice, Stara zaveza, Nova zaveza.  Skratka cel kup dilem, h katerim je Isaurus dodal še svoje dileme.  Nam je Isaurus kaj pomagal pri naši veri v boga?
Vraga nam je pomagal?! Še bolj zmedene nas je pustil.

Dalje omenja Isaurus, da so naša pričakovanja od boga, da nam bo služil za berglo.
No, jaz nimam takšnih pričakovanj pa Isaurus iz konteksta sodeč, tudi ne. Po njegovem pa vendarle nekateri imajo takšna pričakovanja.  Pravi, da ne bi smeli imeti boga za bergljo.
Jaz mislim ravno nasprotno, verniku je ravno vera v boga bergla, ki mu omogoča, da se skozi svojo vero uspešneje, polneje prebija skozi življenje. Če vera ne bi bila berglja, potem je ne bi potrebovali. Nekateri imamo za pomoč skozi življenje kakšno drugo bergljo.
In ne boga.  Pa čisto dobro shajamo. 

Ali se po vsem tem razmišljanju zdi, da so Isaurusove težave z bogom bolj kot ne, minorna zadeva?

Jaz mislim da.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev in vera | 84 komentarjev »

Koliko denarja naberejo župniki v enem letu?

Objavil Rado dne 10.11.2007

Pri libertarcu sem sodeloval v diskusiji pa lastnik ni prenesel mojega prispevka,  zato odgovor objavljam tukaj:

___________

Anonimni,

da bi razumel cerkev, moraš vedeti kako poteka tok kapitala. Vedno enosmerno! Iz posamezne župnije v škofije in iz škofije v Vatikan. Nikoli drugače.  In tako že stoletja.  Poglej koliko župniki naberejo iz nabirke.  Za osnovo mojega izračuna je javno priznanje enega  župnika (Tv tednik), da na eno mašo z nabirko dobi 400EUR.

Zdaj pa računaj: 800 duhovnikov x 2 maši dnevno x  365 dni x 400 EUR =  233.600.000EUR v enem letu. 

Zmanjšajmo ta znesek na polovico, če vzamemo da  niso vse župnije tako bogate.  Potem zmanjšanjmo še enkrat še enkrat na polovico, če nimajo vsi toliko maš.(Čeprav je cerkva več, kot tisoč in mnogi župniki mašujejo v večih cerkvah)Torej 233.600.000 EUR :  2  = 116.800.000  :  2  =  58.400.000 EUR 

Letna nabirka slovenske cerkve torej znaša 58 milijonov EUR, po minimalni predpostavki (4x zmanjšano izhodišče). Potem je še cena vsake maše (če pri maši poslušaš, potem lahko slišiš da imajo maše prodane vsaj za pol leta naprej)

17 EUR  x  2  dnevno  x  800 duhovnikov  x  365 dni = 9.928.000 EUR. 

Samo z mašami torej zaslužijo župniki letno,  minimalno (nabirka + cena maše po ceniku)

69 milijonov EUR

Poglejmo še stroške “plač” Dajmo jim torej 1.500 EUR bruto mesečne plače. (800 župnikov x 12 mesecev  x 1.500 EUR)  = 14.400.000 EUR).Od nabranih 69 milijonov EUR odštejemo plače 14.400.000 in dobimo  54.600.000 EUR, ki gredo dalje v škofije. Koliko si tam vzamejo ne vem, vem pa da razlika roma v Vatikan, kajti on je absolutni lastnik vsega cerkvenega premoženja! 

Ne pozabimo.  Brez vsake obdavčitve!

Drugih prihodkov RKC tu ne bom analiziral, ampak le naštel. – poroke,

- pogrebi,

- krsti,

- sveta maziljenja,

- dohodki iz posestev in gozdov,

- dohodki iz bank in  

- prihodki iz lastništva, delnice.

- državne subvencije iz več različnih ministrstev.

- dedovanja 

- in drugo

Libertarci,

ki se imate za tako pametne, pojdite računat, kot sem šel jaz, pa boste videli, da je denarja v cerkvi da se ti meša!! Za Karitas seveda Cerkev nič ne da iz svojega. Oni samo organizirajo ločeno nabirko, zastonjske koncerte, prostovoljne prispevke občanov.  Tudi za obnove cerkva so ločene nabirke po fari, pa iz kulturnega ministrstva. 

Ja anonimni, prav imaš Cerkev in komunisti so enaki totalitarci. Le da je cerkev uspešnejša. 

Morebiten napačen izračun lahko izhaja predvsem iz napačnih predpostavk, zato prosim za vaša opozorila.

 ___________________________

Dodano 18. junija 2009,  Vir Finance

Po tem viru sem prišel do podatkov, da slovenska RKC priznava le 12,5  milijona EUR darov vernikov za čas enega koledarskega leta. Pri tem ni jasno, ali imajo v mislih zgolj  nabirke pri mašah in plačilo maš po ceniku, ali pa gredo v ta znesek tudi vsi dohodki iz naslovov pogrebov, krstov (glej zgoraj krepak tisk) ter tudi posebne nabiralne akcije, ki jih ima cerkev, kadar želi obnavljati poslopja.

Škofija

proračun škofije

odst. darov vernikov

znesek od nabirk

Celje

358.000,00

63,00

225.540,00

Koper

1.200.000,00

62,00

744.000,00

Ljubljana

4.700.000,00

50,00

2.350.000,00

Maribor

17.500.000,00

52,30

9.152.500,00

 

 

SKUPAJ

12.472.040,00

 

 

 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Cerkev in vera | 110 komentarjev »

Verske skupnosti v RS – programska izhodišča

Objavil Rado dne 26.07.2007

Preambula in program Ministrstva za verska vprašanja je nastal iz globokih demokratičnih načel.. Iz načel človekovih pravic, iz načel pravice izbire, ali neizbire lastnega boga in lastne vere, iz ustavnih načel. Iz spoštovanja v ustavi zapisane ločenosti Cerkve od države.

Postavljam vprašanje: “Kako najbolje ločimo Cerkev od države”? Ker je vprašanje retorično, bom odgovoril sam: “Tako, da Cerkev zares ločimo od države”!  Država skrbi po načelu enakih možnosti za glavna eksistenčna vprašanja ljudi, ustrezna Cerkev skrbi za religiozna vprašanja tistega dela ljudstva, ki takšno oskrbo potrebuje, oz. si jo želi.. Vsaka Cerkev je sestavljena iz samo oklicane hiearhije, ki se je postavila na čelo vernikov in je njihov servis za verska vprašanja in obredje.  Ker so vsi člani Cerkve, tako kler, kot navadni verniki, tudi državljani Republike Slovenije, bo le-ta že po ustavni dolžnosti poskrbela za vsa eksistenčna vprašanja vseh pripadnikov ver in Cerkva na temelju enakosti vseh verujočih ljudi, kakor tudi vseh neverujočih državljanov RS.

Do te točke smo že poskrbeli za osnovno eksistenco, torej lahko preidemo k zagotavljanju pravic vernikov do ustrezne verske oskrbe.  Zagotovitev konzumiranja vere je naloga posamične Cerkve, vernikovo nemotenost pri tem zagotavlja država.  V ospredju so seveda verniki in ne Cerkev.  Številni verniki za svojo vero v boga in dialog z bogom ne potrebujejo posrednika, drugi posrednika potrebujejo in ga tudi iščejo.   Če je našim vernikom Cerkev potrebna potem si jo po svobodni volji lahko organizirajo, ali se ji pridružijo.  To je stvar njihovega  medsebojnega odnosa.  V to se država ne sme vmešavati, kot se Cerkev, kot institucija ne sme vmešavati v ustavno vlogo države.  Država in Cerkev nista in ne smeta biti konkurenta, kajti pokrivata vsak svoje področje delovanja.

Cerkvena premoženja ter njihova gospodarska dejavnost. Ker živimo v demokratični družbi, družbi kjer ima kapital prosto pot k oplajanju, te pravice ne smemo vzeti niti Cerkvam. Največ kar lahko država stori, je da zagotovi enakost pri gospodarskih dejavnostih.  Financiranje duhovnikov in obredja s strani države bi zgolj teoretično prišlo v poštev le v primeru, če bi se cerkev odpovedala vsemu svojemu premoženju.  Vendar na to možnost v praksi seveda ni mogoče resno računati. Posamične Cerkve so ideološke organizacije in financiranje duhovnikov bi pomenilo, da država daje prednost tistim Cerkvam in tistim ideologijam, čigar duhovnike bi financirala. To bi bil direkten ukrep zoper ustavne ločenosti države in Cerkve. V ta sklop gre tudi  vprašanje veronauka v šolah. Omogočanje veronauka  v šoli bi dajalo  prednost eni ideologiji na račun druge. To pa je zaradi načela laične države, nesprejemljivo. Vprašanje pouka o religijah je seveda stvar šolskega ministrstva.

Možnost cerkvenega davka je že zajeta v členu 2. Glede tega se zavzemam za nemško različico cerkvenega davka, kjer se verniki, pripadniki posamične cerkve v korist le-te odpovedo delu svojih dohodkov. Takšen model je tudi najbolj pravičen in tudi pregleden.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev in vera | 23 komentarjev »