Le tu in tam, le bežno potovanje

 Isaurus na svojem blogu razpravlja o težavah z bogom.  Spodaj mu bom malce poskusil pomagati s svojim razmišljanjem

- - -

Ali obstaja kašen pogoj za obstoj boga?

Najbrž mora obstajati vera vanj.
Torej bog obstaja za verne,
za neverne pa ne obstaja.

Razen,  če vzamemo v ozir razmišljanje, da je bog tako velik, da lahko eksistira ne glede na našo vero vanj. Če je bog res tako velik in močan, potem se za svoj obstoj ne ozira na našo vero vanj, najbrž se ne ozira tudi na našo nevero vanj. Bog je zadosten samemu sebi. Ne potrebuje človeka, da bi bil veličasten v svoji božanskosti.
Če bog torej obstaja danes, je bog obstajal tudi pred pojavom človeka in bo še dolgo po človekovem izginotju (Saj veste, v perspektivi bo sonce implodiralo in naš planet bo zažgalo).

Vse te predpostavke kažejo na to, da bog ne potrebuje človeka, človek pa najbrž potrebuje boga. Vsaj nekateri ljudje ga potrebujejo. Od sedmih milijard ljudi jih je dobra milijarda kristjanov.
 - Vendar vsi kristjani ne verujejo v boga. Pripadajo le krščanski kulturi. Jo priznavajo in cenijo njene vrednote, boga pa zanikajo.
- So tudi takšni kristjani, ki prisegajo na krščansko kulturo, zavračajo boga in tudi ne priznavajo vodilne vloge RKC-ja. 
- In so takšni kristjani, ki sicer verujejo v boga, ne priznavajo pa cerkvi vodilne vloge. 

Skratka glede odnosa do boga  obstaja precej  različnih razmerij.  Zato razumem Isaurusa, da ima težave z bogom. Zato ne najbrž tudi ne moremo vsi strinjati z njim, ko pravi: “Osebno sem prepričan, da Bog v odnosu do ljudi ni nikoli uvedel razmerja gospodar-suženj.”
Kot vidite je Isaurus izrazil zgolj lastno osebno prepričanje o razmerju bog :  človek, ob čemer se zaveda, da imajo drugi tudi drugačna prepričanja. Ljudje v dvomih bodo težko pritegnili le njemu. Marsikdo si lahko misli, da Isaurus nima prav. Potem so tu še biblijske različice, Stara zaveza, Nova zaveza.  Skratka cel kup dilem, h katerim je Isaurus dodal še svoje dileme.  Nam je Isaurus kaj pomagal pri naši veri v boga?
Vraga nam je pomagal?! Še bolj zmedene nas je pustil.

Dalje omenja Isaurus, da so naša pričakovanja od boga, da nam bo služil za berglo.
No, jaz nimam takšnih pričakovanj pa Isaurus iz konteksta sodeč, tudi ne. Po njegovem pa vendarle nekateri imajo takšna pričakovanja.  Pravi, da ne bi smeli imeti boga za bergljo.
Jaz mislim ravno nasprotno, verniku je ravno vera v boga bergla, ki mu omogoča, da se skozi svojo vero uspešneje, polneje prebija skozi življenje. Če vera ne bi bila berglja, potem je ne bi potrebovali. Nekateri imamo za pomoč skozi življenje kakšno drugo bergljo.
In ne boga.  Pa čisto dobro shajamo. 

Ali se po vsem tem razmišljanju zdi, da so Isaurusove težave z bogom bolj kot ne, minorna zadeva?

Jaz mislim da.

 Pri libertarcu sem sodeloval v diskusiji pa lastnik ni prenesel mojega prispevka,  zato odgovor objavljam tukaj:

_____________________________________________________________

Anonimni,

da bi razumel cerkev, moraš vedeti kako poteka tok kapitala. Vedno enosmerno! Iz posamezne župnije v škofije in iz škofije v Vatikan. Nikoli drugače.  In tako že stoletja.  Poglej koliko župniki naberejo iz nabirke.  Za osnovo mojega izračuna je javno priznanje enega  župnika (Tv tednik), da na eno mašo z nabirko dobi 400EUR.

Zdaj pa računaj: 800 duhovnikov x 2 maši dnevno x  365 dni x 400 EUR =  233.600.000EUR v enem letu. 

Zmanjšajmo ta znesek na polovico, če vzamemo da  niso vse župnije tako bogate.  Potem zmanjšanjmo še enkrat še enkrat na polovico, če nimajo vsi toliko maš.(Čeprav je cerkva več, kot tisoč in mnogi župniki mašujejo v večih cerkvah)Torej 233.600.000 EUR :  2  = 116.800.000  :  2  =  58.400.000 EUR 

Letna nabirka slovenske cerkve torej znaša 58 milijonov EUR, po minimalni predpostavki (4x zmanjšano izhodišče). Potem je še cena vsake maše (če pri maši poslušaš, potem lahko slišiš da imajo maše prodane vsaj za pol leta naprej)

17 EUR  x  2  dnevno  x  800 duhovnikov  x  365 dni = 9.928.000 EUR. 

Samo z mašami torej zaslužijo župniki letno,  minimalno (nabirka + cena maše po ceniku)

69 milijonov EUR

Poglejmo še stroške “plač” Dajmo jim torej 1.500 EUR bruto mesečne plače. (800 župnikov x 12 mesecev  x 1.500 EUR)  = 14.400.000 EUR).Od nabranih 69 milijonov EUR odštejemo plače 14.400.000 in dobimo  54.600.000 EUR, ki gredo dalje v škofije. Koliko si tam vzamejo ne vem, vem pa da razlika roma v Vatikan, kajti on je absolutni lastnik vsega cerkvenega premoženja! 

Ne pozabimo.  Brez vsake obdavčitve!

Drugih prihodkov RKC tu ne bom analiziral, ampak le naštel. - poroke,

- pogrebi,

- krsti,

- sveta maziljenja,

- dohodki iz posestev in gozdov,

- dohodki iz bank in  

- prihodki iz lastništva, delnice.

- državne subvencije iz več različnih ministrstev.

- dedovanja 

- in drugo

Libertarci,

ki se imate za tako pametne, pojdite računat, kot sem šel jaz, pa boste videli, da je denarja v cerkvi da se ti meša!! Za Karitas seveda Cerkev nič ne da iz svojega. Oni samo organizirajo ločeno nabirko, zastonjske koncerte, prostovoljne prispevke občanov.  Tudi za obnove cerkva so ločene nabirke po fari, pa iz kulturnega ministrstva. 

Ja anonimni, prav imaš Cerkev in komunisti so enaki totalitarci. Le da je cerkev uspešnejša. 

Preambula in program Ministrstva za verska vprašanja je nastal iz globokih demokratičnih načel.. Iz načel človekovih pravic, iz načel pravice izbire, ali neizbire lastnega boga in lastne vere, iz ustavnih načel. Iz spoštovanja v ustavi zapisane ločenosti Cerkve od države.

Postavljam vprašanje: “Kako najbolje ločimo Cerkev od države”? Ker je vprašanje retorično, bom odgovoril sam: “Tako, da Cerkev zares ločimo od države”!  Država skrbi po načelu enakih možnosti za glavna eksistenčna vprašanja ljudi, ustrezna Cerkev skrbi za religiozna vprašanja tistega dela ljudstva, ki takšno oskrbo potrebuje, oz. si jo želi.. Vsaka Cerkev je sestavljena iz samo oklicane hiearhije, ki se je postavila na čelo vernikov in je njihov servis za verska vprašanja in obredje.  Ker so vsi člani Cerkve, tako kler, kot navadni verniki, tudi državljani Republike Slovenije, bo le-ta že po ustavni dolžnosti poskrbela za vsa eksistenčna vprašanja vseh pripadnikov ver in Cerkva na temelju enakosti vseh verujočih ljudi, kakor tudi vseh neverujočih državljanov RS.

Do te točke smo že poskrbeli za osnovno eksistenco, torej lahko preidemo k zagotavljanju pravic vernikov do ustrezne verske oskrbe.  Zagotovitev konzumiranja vere je naloga posamične Cerkve, vernikovo nemotenost pri tem zagotavlja država.  V ospredju so seveda verniki in ne Cerkev.  Številni verniki za svojo vero v boga in dialog z bogom ne potrebujejo posrednika, drugi posrednika potrebujejo in ga tudi iščejo.   Če je našim vernikom Cerkev potrebna potem si jo po svobodni volji lahko organizirajo, ali se ji pridružijo.  To je stvar njihovega  medsebojnega odnosa.  V to se država ne sme vmešavati, kot se Cerkev, kot institucija ne sme vmešavati v ustavno vlogo države.  Država in Cerkev nista in ne smeta biti konkurenta, kajti pokrivata vsak svoje področje delovanja.

Cerkvena premoženja ter njihova gospodarska dejavnost. Ker živimo v demokratični družbi, družbi kjer ima kapital prosto pot k oplajanju, te pravice ne smemo vzeti niti Cerkvam. Največ kar lahko država stori, je da zagotovi enakost pri gospodarskih dejavnostih.  Financiranje duhovnikov in obredja s strani države bi zgolj teoretično prišlo v poštev le v primeru, če bi se cerkev odpovedala vsemu svojemu premoženju.  Vendar na to možnost v praksi seveda ni mogoče resno računati. Posamične Cerkve so ideološke organizacije in financiranje duhovnikov bi pomenilo, da država daje prednost tistim Cerkvam in tistim ideologijam, čigar duhovnike bi financirala. To bi bil direkten ukrep zoper ustavne ločenosti države in Cerkve. V ta sklop gre tudi  vprašanje veronauka v šolah. Omogočanje veronauka  v šoli bi dajalo  prednost eni ideologiji na račun druge. To pa je zaradi načela laične države, nesprejemljivo. Vprašanje pouka o religijah je seveda stvar šolskega ministrstva.

Možnost cerkvenega davka je že zajeta v členu 2. Glede tega se zavzemam za nemško različico cerkvenega davka, kjer se verniki, pripadniki posamične cerkve v korist le-te odpovedo delu svojih dohodkov. Takšen model je tudi najbolj pravičen in tudi pregleden.

Republika Slovenija
Ministrstvo za verska vprašanja

Preambula

Vsak državljan Republike Slovenije je svobodno in enakopravno bitje. Svoje politične in svetovnonazorske opredelitve lahko in sme izražati v okviru parlamentarnega sistema, ali kot posameznik. S polnoletnostjo lahko voli in je izvoljen.

1. Vera je posameznikova najgloblja intima. Versko obredje se lahko opravlja v ustreznih sakralnih objektih, ali v tišini svojega doma.
2. Državljan RS se lahko svobodno izreče za pripadnika katerekoli Cerkve.  Za njeno dejavnost sme donirati lastna sredstva.
3. Cerkev je ločena od države.
4. Cerkveno premoženje je obdavčeno. Pridobitna in posestniška dejavnost Cerkve je pri obdavčitvi izenačena z drugimi gospodarskimi subjekti.
5. Kulturni spomeniki v lasti in posesti Cerkve smejo kandidirati za vzdrževalna sredstva pri Ministrstvu za kulturo.
6. Cerkev sme svobodno vzpostaviti in financirati lasten izobraževalni sistem. Spričevala dobijo splošno veljavnost le če so nostrificirana pri Ministrstvu za šolstvo.

Leto gospodovo 2007

Decoy je malo pokritiziral moj odnos do RKC. Tu mu razlagam zakaj je takšen. 

Lepo, da si se oglasil po dolgem času decoy. Sem že mislil, da se vsi strinjate z mano? Zakaj mislim, da je RKC totalitarna, me sprašuješ. Zato, ker je totalitarna decoy. RKC je monarhistično organizirana cerkvena inštitucija s sedežem v Vatikanu. Papež je absolutni monarh. Kleriki od kardinalov navzdol so izvajalci papeževe politike. Vsa lastnina vesoljne cerkve se upravlja iz Vatikana. Tudi lastnina, ki jo ima slovenska RKC, ki je formalni lastnik!!! Notranjih volitev nimajo. Razen konklave, ko je papež že mrtev. V primerjavi s komunizmom je RKC daleč bolj totalitarna (Komunizem vsaj na formalni ravni ni bil totalitaren). 

RKC ima daleč prevelik vpliv na našo družbo!!! 

1) vpliv ima preko svojih vernikov na strankarskih volitvah

2) vpliv ima preko institucije slovenske RKC, oz preko cerkvenih dostojanstvenikov, ki so direkten sogovornik naše politike. (cerkev se sklicuje na 70 % /domnevnih/ katoličanov, čeprav so le-ti, že enkrat participirali svoj katoliški glas na svobodnih volitvah)

3) preko diplomatskih uslužbencev, oz preko papeževega odposlanca pri naši državi

4) kot veliki slovenski posestniki, oz. kot veliki lastniki kapitalskih deležev v slovenskih firmah

5) kot solastniki tujih korporacij, ki delujejo pri nas.

6) preko vplivnih tajnih lož (naš pravosodni minister)

 Vidite torej s koliko različni strani smo “obdelovani” za interese cerkve.  Sinergistični učinki RKC-ja so prestrelili našo družbo, zato smo tisti redki, ki poskušamo o RKC razmišljati analitično in z razumom, takoj na ostrem udaru. Dragi decoy, če se me boš “lotil”, potem bodi prosim pošten in pojdi od stavka do stavka, če misliš, da kje moje trditve  ne držijo.