Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 'Pomembno' Kategorija

Bitka za Rog

Objavil Rado dne 6.06.2016

Z davišnjim Jankovićevim vdorom v Rog,

se je pričela ena najpomembnejših ideoloških bitk v času samostojne Slovenije.

Gre za bitko kapitala z zadnjim mejnikom civilnodružbene avtonomije.    Glede na posledice gre za slovensko različico rezultatov prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in Evropo.   Korporativnosti vso moč in oblast. Dvomov seveda ni “Pravna država” bo na strani mestnih oblasti.   Stopnja upora Civilne družbe pa bo pokazala, ali je še upanje za košček  človečnosti v tej atomizirani družbi.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Politika, Pomembno | 4 komentarjev »

Primer Koprivnikar – Zaseda je integralni del policijskega dela.

Objavil Rado dne 4.03.2016

Na rob viharju, ki divja zaradi ustavitve ministra in opravljenega alkotesta, nas je potrebno spomniti, da je zaseda integralni del policijskega dela.  Tako na področju kriminala, kot na področju prometne varnosti. Policija drugače sploh ne more funkcionirati

A vendar je politika iz policistov uspela narediti grešnega kozla.  Kar pride zelo prav vladni strani, ob policijski stavki, ki teče že nekaj mesecev.

Kakšni so policijski postopki?  V primeru suma kaznivega dejanja, policisti prikrito opazujejo osumljenega. In intervenirajo, če se sum izkaže kot opravičen.  V primeru suma kršitve cestno prometnih predpisov policisti v podobni maniri postavijo zasedo.

Primer:  V Petrovčah pri Celju je vsakega marca Jožefov sejem.   Na večer, ob izteku sejma policisti na večini izhodov iz Petrovč postavijo zasede in opravljajo množične alkoteste.  Sumijo namreč, da bo mnogo voznikov vozilo vinjenih.  V veliki meri imajo prav.

Tudi policijski sum v primeru Koprivnika, se je izkazal za upravičenega.  Minister je vozil vinjen. Postopek preverbe je bil korekten, kar je potrdil minister Koprivnikar sam. Preverjani politik je na izpostavljenem mestu v državi in mora biti državljanom za vzor.    In biti deležen enake obravnave, kot smo je deležni ostali državljani.   Seveda lahko razpravljamo ali je način policijskega dela korekten, vendar je vprašanje ali je korekten za vse nas. Nemarno je pri tem posebej izpostavljati ministrovo ime.

Sindikalist Petrovič se naj torej neha opravičevati.  Policisti so zgolj sledili sumu, ki se je na koncu izkazal za opravičenega.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 11 komentarjev »

Replika ustavnemu sodniku Mozetiču. /Intervju na TV Slovenija/

Objavil Rado dne 24.01.2016

Tv Slovenija 1, intervju, 24. januarja.

V intevjuju je ustavni sodnik Miroslav Mozetič med drugim govoril tudi o nekdanjem jugoslovanskem, komunističnem, totalitarnem režimu.

Spoštovani ustavni sodnik, član Ustavnega sodišča nad katerim je le še modro nebo,

Miroslav Mozetič,

nima pravice do napak.

- Ustavni sodniki so kompetentni presojati le ustavnost države, ki jih je izvolila. In izvolila jih je država Slovenija.

Ustavni red nekdanje države in njena morebitna totalitarnost ni v kompetenci niti ustavnega sodnika, niti našega ustavnega sodišča. Tu pišemo Miroslavu Mozetiču prvo črno piko.

- Nekdanja skupna država se je imenovala Jugoslavija in je bila po svojem družbenem redu socialistična. Pejorativnost, ki jo ustavni sodnik Miroslav Mozetič izraža skozi obkladanje s “komunistični režim”, ni na mestu. Hkrati pa je ta trditev napačna! In je človeka tolikšnih pravnih referenc nevredna.   Če že, potem je bil režim socialističen.  Druga črna pika za Miroslava Mozetiča.

- “Totalitarni režim”, je termin ki ga Miroslav Mozetič povsem zlahka izraža, ko gre za nekdanjo Jugoslavijo je predvsem stvar zornega kota.

Država Jugoslavija, ki je imela zadnjih četrt stoletja svojega obstoja, povsem odprte meje, za veliko večino ljudi, ni bila totalitarna.  Le kakšna totalitarnost je to, če lahko svobodno potuješ povsod po svetu? (Mozetič se ne bi motil, če bi imel v mislih države Varšavskega pakta).   Kaj pa totalitarnost “demokratične” dežele Slovenije?  Kje so človekove pravice, kadar gre za spopad človekovega dostojanstva  na eni strani ter lastnine, kapitala, na drugi strani?  Je kdaj človekovo dostojanstvo zmagalo in človek ni šel na cesto?    Mar ni totalitarno tudi, da je zaposleni na milost in nemilost prepuščen delodajalcu, da mu plačuje, če mu plačuje prispevke, plačo?  In da, pogosto po končanih postopkih ne more priti niti do enega, niti do drugega?   Uporaba termina totalitarnosti je spolzko področje, ki se naj ga Miroslav Mozetič raje ne lotuje.  To ni njegov Rodos.  Tretja črna pika za ustavnega sodnika Mozetiča.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 3 komentarjev »

Ali gre res za homofobijo? Nikakor!

Objavil Rado dne 22.11.2015

Ob zeleni luči referendumskemu odločanju o noveli družinskega zakona, ki jo je nedavno prižgalo Ustavno sodišče (US), je nujno pojasniti nekatere terminske zablode ter povzeti spregledane okoliščine ob sprejetju inkriminiranega zakona v parlamentu, letos spomladi.

Na prvem mestu je potrebno opozoriti na nedemokratično naglico s katero je nenačelna (opozicijsko-pozicijska) koalicija spravila zakon skozi.  Ponujal se je vtis, kot da imamo izredne razmere in da se bo naredila velika škoda, če zakona ne bomo sprejeli po hitrem postopku.   Širše razprave ni bilo, pa čeprav je šlo za pomembno področje eksistenčnih človekovih relacij. Niti se pri odločanju ni upošteval predhodni referendum, ki je podobne, ponujene rešitve enkrat že zavrnil. Običajni demokratični standardi so bili namenoma prezrti. Novela zakona je bila predlagana s pomočjo političnega trika.

Medijski diskurs, kolikor ga je bilo dovoljenega, je bil v rokah obeh političnih taborov in je bil v celoti političen. Globljim, argumentiranim razmislekom s strani strokovnjakov, antropologov, psihologov in sociologov ni bilo mesta. Tudi skupna izjava Društva psihologov Slovenije je bil bolj politični proglas, kot pa konkretna razprava o veljavnosti argumentov, za, ali proti

Dalje bi omenil novinarski mainstream (NM), ki je bil skoraj v celoti na strani podpornikov novele zakona. S to podporo seveda ni nič narobe. Slehernik se ima pravico opredeljevati po svoji vesti. Zloraba se je zgodila, ker je prav ta NM izkoriščal medije za aktivno podporo lastnim stališčem. Od novinarjev pričakujemo uravnoteženo poročanje in ne opredeljevanje! Običajni državljan, takšne bonitete ni imel. V kolikor novinarji želijo aktivno delovati v smeri kakšne politične ideje, naj se vključijo v ustrezno stranko in tam delujejo na željeni način.  Kot enega izmed ekstremnih, enoznačnih dogodkov, naj pri tem omenim ravnanje, meni sicer zelo ljubega TV voditelja in intelektualca Marcela Štefančiča, ki je v Studiu city, februarja letos, zamenjal svojo običajno formulo »pro et contra« in je v studio povabil dva navdušenca za spremenjen družinski zakon, nakar so vsi trije družno pihali v en rog.   Krasni novi svet!

Naslednja nedostojnost, ki so jo oblikovali mediji (tudi s pomočjo politike, priznam) je, da so nasprotnike novele zakona potisnili v naročje Rimokatoliške cerkve (RKC) in obeh protagonistov desnice, Zevnikove in Primca.  Kot da ima le Cerkev primat in da vsi nasprotniki novele zakona spadamo med zadrte konservativce in pod okrilje Cerkve. Vendar to ni res!  Obstajamo tudi misleči ljudje, ki smo kritični do RKC in smo mnenja, da se Cerkev v ta diskurs ne bi smela vmešavati.  A imamo kljub vsemu podobne ali pa tudi ločene filozofske, moralne in druge zadržke do vsiljenega zakona.  Slednji v tem diskursu nismo dobili skoraj nobene priložnosti.

Zdravemu razumu nasprotujoča je tudi splošna uporaba izraza »istospolna manjšina«.  Spolnost, heteroseksualna ali homoseksualna, je človekova intima, za katero je prostor za zidovi njegovega doma (civilizacijska norma!) in ni nekaj, kar se mora skupinsko in javno izražati. Zato tudi ne more biti ustavna kategorija v smislu zaščite »manjšine«.   V tem smislu je torej »skupnost istospolnih«, zgolj izmišljena kategorija.

Nasprotniki zakona z ničemer ne nasprotujemo pravici do istospolne seksualne izbire ali če hočete, do istospolne seksualne danosti,  ampak nasprotujemo tki. izenačitvi pravic. Ta zahteva se nam zdi povsem nenaravna in je ni mogoče opravičevati z novo družbeno stvarnostjo.  Nadaljevanje človeške vrste je izključno v »rokah« moško-ženskega para. Zato zgolj takšnemu paru pritiče posebna družbena pozornost. Poroka. Lahko pa istospolni vstopajo v vsakršna medsebojna pogodbena razmerja.  Dedujejo eden za drugim, prijavljajo skupnost, ipd.  Temu nihče ne nasprotuje.  Nedorečeno in s tem izpostavljeno zlorabam, je tudi področje umetne oploditve istospolnih parov.  Medicina v zdajšnji vlogi opravlja oploditve pri neplodnih parih. V primeru bolezni torej.  Istospolnost pa ni bolezen! Mnogi zdravniki že zdaj opozarjajo na ves spekter možnih zlorab, a je njihov glas slabo slišan.  Potem je tu še teorija spola, kot nova nereligiozna biblija, ki pravi, da smo moški in ženske enaki.  Ne se hecat prosim! Nismo enaki, niti fizično, niti kromosomsko, niti značajsko, niti nimamo enake biološke vloge. Smo pa kompatibilni in seveda enakopravni.

In nazadnje, obkladanje nasprotnikov novele zakona s »homofobi« je milo rečeno, nekulturno. Pravzaprav gre za zavestno manipulacijo in diskreditacijo drugače mislečih.  Po, upam, referendumski zavrnitvi zakona, naj civilna družba terja od leve in desne politike, da se malo umakne in dovoli strokovnjakom vseh vrst, da v odprti debati podajo odgovore na naše dileme, ki jih je še mnogo več kot sem jih uspel tukaj zajeti.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Medsebojni odnosi, Pomembno | 4 komentarjev »

Kaj je karate?

Objavil Rado dne 7.11.2015

Poskus definicije karateja, ki zajema njegove poglavitne aplikativne oblike.


Karate je veščina  golorokega borjenja pri kateri se teži, s pretežno   udarjalnimi, po moči maksimiranimi tehnikami, v čim krajšem času onemogočiti nasprotnika.

To veščino gojimo predvsem v realni in v športni različici.

V realni borbi pri izbiri udarcev ni omejitev, z ozirom na resnost položaja variiramo le moč udarcev in izbiro vitalnih točk.

V športni različici karateja je poudarek na omejeni izbiri vitalnih točk za zadetke in na jasni prepoznavnosti sicer omejenega števila dovoljenih tehnik, pri čemer se ne aplicira poln  sunek na nasprotnika, oziroma kinetični impuls sproščamo tik pred vitalno točko (glava).  V skladu s spreminjajočimi se sodniškimi pravili, se športnim borcem predpisuje,  manj ali več zaščitne opreme.

Rado, novembra 2015

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Pomembno, Šport | 4 komentarjev »

Matevž Krivic je v aferi Patria povsem iztiril.

Objavil Rado dne 26.09.2015

Rezime:
Pod prispevkom “Vprašljivost cehovske solidarnosti”, objavljenim 5. avgusta letos v Sobotni prilogi Dela, teče polemika v kateri nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic “sesipa” vse sodelujoče. V svojem zadnjem prispevku 19. septembra tudi kolumnista Janeza Markeša.

Replika na Krivičev prispevek iz 19. septembra letos:
Največjemu polemiku v naši domovini, Matevžu Krivicu moramo bržčas biti hvaležni za marsikaj. Za njegov prispevek v bitki proti trojnemu funkcionarju pa kasneje v bitki za pravice izbrisanih in še kaj bi se našlo. A vendar bi bilo primerno, da bi se tudi on enkrat upokojil. Slovencem je dal dobro dediščino. Kot bi se tudi moral že leta 1992 upokojiti zmagovalec nad JLA Janez Janša. Z vsemi častmi in visoko penzijo seveda. Slovencem je dal dobro dediščino.
Prvi ne zmore izven področja prava videti ničesar, drugi hoče tudi za ceno narodovega razkola, na novo napisati zgodovino. In ob tem živeti na veliki nogi. Ta, nekoliko ad hominem uvod je bil neizogiben saj tudi Krivic v svojih polemikah ni zgolj znanstveno ekspliciten, ampak tudi močnó čustven.

Ampak preidimo sedaj k vsebini. Kot argument k »svojemu prav« v zadevi Patria navaja Krivic dejstvo, da na njegove štiri daljše strokovne kritike ni bilo nobenega strokovnega odziva. Jalov argument g. Krivic! V polemiko s Krivicem se nihče od pravnikov noče spuščati iz preprostega razloga, ker v bitki z njim ni mogoče zmagati. Če bo nekdo Krivicu repliciral »n« krat, bo nazaj dobil »n« + 1, odgovorov. Svojstvu ustavnega sodnika (zadnji besedi) se Krivic noče in noče odreči. Argumenti pa tako, ali tako štejejo le Krivicevi.

V nadaljevanju je Matevž Krivic osupnil nad zdrsom, ki naj bi ga Janez Markeš naredil nad temeljnim izhodiščem pravne kulture, »da obtoženi kriminalnega dejanja niso storili, če se jim na sodišču to ne dokaže«. Napaka, gospod Krivic.
Na vseh stopnjah sodišč je bila krivda v rednem postopku dokazana. Dokaz je torej tu. Dejstvo, da ima Ustavno sodišče moč anulirati odločitve rednih sodišč in da je to v omenjenem primeru tudi storilo pa ni nujno v moči njegovih argumentov, ampak je le konvencija. Kot družba smo se dogovorili, da so Odločitve Ustavnega sodišča končne. Da so zadnje v vrsti. Stvar je torej končna v smislu tega, da Janša pri predmetu, Patria ne sme nositi in ne bo nosil pravnih posledic njegove vloge pri nakupu osemkolesnikov. A to za mnoge, ki znamo in hočemo razmišljati tudi izven pravnih okvirjev, z odločitvijo US, še ni konec premisleka. Večina milijonov, ki so dokazano zapustili Finsko, še vedno nimajo uradnega naslovnika. Pravno zastaranje še ne pomeni, da je ljudska radovednost, kdo je pokasiral podkupnino za 21 milijonov evrov preplačane kupnine za Patrije, potešena.

Krivičevo vzhičenje nad postulatom »temelja pravne kulture« in nerazumevanje Markeša, kaže da Krivic izven področja justice, ne vidi prav ničesar. Pa tudi v justici sami, Krivic prav hitro spregleda, da pravo poleg svoje pomembne vloge urejanja družbenih odnosov, v svoji empirični konsekvenci, predvsem ščiti pripadnike družbene elite pred plebsom. Prav nikogar z vrha politične elite namreč ne moremo spraviti za zapahe. Tako Markeš, kot drugi plebejci nismo omejeni le s pravom. Pri svojem razmišljanju lahko uporabljamo tudi druge vede, formalno logiko na primer, ki je pri marsikaterem sodnem postopku manjka. In prav logika in mnoga empirična dejstva nam kažejo na Krivičev spregled pomembnega! Na dejstvo, da je Janša z najvišjega izvršnega položaja v RS (2005 – 2008), oviral preiskavo. (Brezigarjeva, Mate, depeša). Da je Janša v času enoletnega mandatarstva v letu 2012 ignoriral pozive sodišč. S prvim in drugim je Janez Janša povsem izkoristil moč svoje pripadnosti najožji eliti in onemogočil normalno končanje postopka.
Vsa gornja spoznanja, kakor tudi neizpodbitno dejstvo, da življenjski slog Krivicevega »varovanca« v zadevi Patria presega njegove legalne dohodke, nam »še kako« dajejo pravico dvomiti v odločitev US in v »Krivičev« postulat temelja pravne kulture . . .
Morebitna nova, peta po vrsti Krivičeva pravna ekspertiza je tu nepotrebna. Primer zdaj obdelujemo z drugimi vedami.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kritike, Pisma, Pomembno | 2 komentarjev »

Svetovna prvakinja v judu, Tina Trstenjak že povsem v škornjih Urške Žolnir.

Objavil Rado dne 27.08.2015

Slovensko prevlado v svetu v kategoriji judoistk do 63 kg, po olimpijski zmagovalki Urški Žolnir, nadaljuje Celjanka Tina Trstenjak.
Po prepričljivihih nastopih v uvodnih bojih v daljnem Kazahstanu, je v finalu povsem razorožila nekdanjo številko 1 svetovnega juda, Francozinjo Clarisse AGBEGNENOUV.
Tina je imela pobudo skozi vso borbo, za dve od številnih akcij so jo z yukojem in wazarijem nagradili tudi sodniki.
Francozinja ni uspešno začela niti enega poskusa meta.

Tinin trener Fabi, ki je borbo spremljal s trenerskega mesta niti ni bil kaj posebej vznemirjen. Očitno je bilo, da sta tako trener, kot njegova varovanka zaupala opravljenemu delu v času priprav. Ter načrtu, ki sta ga pripravila za naskok na titulo. Pri tem ni za izvzeti niti vloge partnerice za sparing, v osebi Urške Žolnir.

Uspešna celjska judoistična “pravljica” se torej nadaljuje. Zdaj je na vrsti Olimpijski komite, da odpravi birokratske ovire, ki preprečujejo ustrezno nagrajevanje naših junakinj, ki nosijo ime Slovenije v svet. Predsednik OK Bogdan Gabrovec, na potezi ste.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Pomembno, Šport | Brez komentarjev »