Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 'Aktualno' Kategorija

Sprevrženost stavk v lekarnah

Objavil Rado dne 24.01.2018

V svetu globalnega kapitala velja, da največje donose kapitala prinaša tki. »sveta trojica«, industrija orožja ter farmacevtska (kamor spadajo tudi nedovoljene droge) in »seksualna industrija«.   Marže v teh panogah dosegajo vrtoglave višine.

Danes me je farmacevtka v moji lekarni odslovila, češ da zaradi včeraj izdanega recepta in zaradi današnje stavke ne morem dobiti predpisanih zdravil. Da naj pridem po 13 uri.

Lekarne so gotovo ključni člen v industriji zdravil. So mesto, kjer farmacevtski proizvod dobi končnega potrošnika in so hkrati tudi mesto, kjer denar,  velike količine visoko oplemenitega  denarja, prično teči nazaj k  proizvajalcu.   Stavke farmacevtskih delavcev skoraj ni mogoče drugače razumeti, kot bitke za prerazporeditev deležev marž znotraj te visoko donosne panoge.  Če farmacevtke v lekarnah tako mislijo, imajo do bitke za še večje deleže, vso pravico. Vendar naj problem rešijo s svojimi delodajalci, oz. znotraj panoge in NE na plečih potrošnikov.

Lekarnarica me je ob odslovitvi prosila za razumevanje.  Sporočam ji, da za njihovo stavko nimam nobenega razumevanja.  Celotna veriga se namreč financira prav iz mojega – potrošnikovega denarja.  Zato nisem pripravljen na neugodnosti ob nabavi.

Svojega poslanca in vlado opozarjam, da ju bom pozorno opazoval.   Vsako popuščanje lekarniškemu lobiju, oziroma interesom, ki jih stavka v lekarnah zastopa, me bo vzpodbudilo, da bom na bližajočih volitvah zagotovo glasoval proti njim. Stavka v lekarnah v tej obliki je moralno sprevržena stavka.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Pomembno | 3 komentarjev »

Analiza Dončičeve osebne v napadu.

Objavil Rado dne 20.12.2017

Na RTVjevem portalu beremo o Dončičevi osebni napaki v napadu pri kateri je bil poškodovan igralec nasprotne ekipe.  S stališča kineziologije in biomehanike ne more biti dvoma, da je šlo pri poškodovanju igralca, ki je tesno sledil Dončiču, za nesrečen slučaj.  Dončič je bil v gibanju naprej in tudi očesni fokus je bil premočrten.  Ni mogel videti kaj se dogaja zadaj.  Je pa, kot vrhunski športnik, brez dvoma čutil nasprotnikovo sledenje.  Njegova desnica je bila zaposlena z žogo, z levico pa je instiktivno preprečeval nasprotnikov dostop do blokade meta.  Pri čemer je Dončičeva levica izgubljala potencial poškodovanja (hotenega, ali nehotenega). Počasni posnetki kažejo dvoje.

- Da je bila Dončičeva levica v gibanju naprej* in navzgor in je z iztegovanjem izgubljala svoj potencial. /Skok je biomehanično možno izvesti le tako, da se iz pokrčenega položaja ekstremitete  izstrelijo v višino./
- Hitrost obrambnega igralca je bila večja in z manj kontrole.  Prav zaradi te nekontroliranosti je v nesrečnem trenutku dohitel Dončičev laket.
Sodnikovo kaznovanje Dončiča v konkretni akciji kaže na njegovo temeljno nepoznavanje biomehanike.  Čudim se, kako je dobil dostop do pravice sojenja na tej ravni.  Priporočam mu konzultacije na Fakulteti za šport.  Pri prof. Supeju, recimo.

Rado**

* Pri namernih udarcih se napadalčeva ekstremiteta giblje v smeri proti “kasnejšemu poškodovancu”.  V konkretnem primeru se je ekstremiteta odmikala in je do kontakta prišlo zaradi tega, ker bila “poškodovančeva” glava hitrejša od Dončičeve odmikajoče se roke.
** Športnik s tekmovalno kariero v judu in karateju, trener karateja in inštruktor borilnih veščin.

Dodatek
Citiram MMC: “Ko so sodniki videli kri na obrazu Pleissa, so pogledali videoposnetek
in spremenili odločitev. Nešportno osebno napako so dosodili Dončiću”.   Moja kritika nepoznavanja biomehanike gre torej sodnikom, ki so po ogledu posnetka spremenili odločitev.  Sodniški fiasko je zaradi tega še hujši!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Pomembno, Šport | Brez komentarjev »

Izjava o feminizmu

Objavil Rado dne 3.12.2017

Feminizem in sorodna gibanja so orodje neoliberalizma, kajti neolibelarizem te sili, ti priporoča, ti hvali, ti zaukazuje: “Bodi sam svoj, bodi individualist”.  In vse, ki potem sledijo temu imperativu, korporacije s kapitalom, z orodji masovne psihologije lažje obvladujejo.

Razbitje najmočnejše možne zveze,  naravne in komplementarne zveze moškega in ženske je po volji neoliberalizma.

Moški in ženska, ki sta  vzpodbujena s feminizmom v vojni sta odlična potrošnika, brez obrambe pred napadi velekapitala. Seveda bo v svoji končni konsekvenci tudi neoliberalizem poražen, kajti svet bo šel v maloro! Ampak misel na boljši jutri nikoli ni bila v domeni globokega razmisleka vodilnih sil sveta. Vedno se je sledilo le trenutnim koristim kapitala ne glede na račun, ki bo izstavljen že v bližnji prihodnosti.

Rado, december 2017

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Družinske relacije, Medsebojni odnosi, Pomembno | 2 komentarjev »

Zavoženi feminizem

Objavil Rado dne 28.11.2017

Simona je na svojem blogu napisala “Misliti ali verjeti Vesni Vuk Godina”, kot svoj odziv na kolumno Vesne Vuk v Oni z dne 22. 11. letos.  /Misliti ali verjeti/

Verodostojnosti kritike s katero se je Simona lotila naše vodilne antropologinje, bi gotovo pomagalo, če bi uporabljala bolj korektno izrazoslovje. »Fukfehtanje«, »fafanje« »fukotožnost« in podobno, gotovo ne sodi v polemiko, ki bi želela biti na nivoju.  Takšno izrazoslovje kaže predvsem na to, da se pisec ne obvladuje, da ga vodijo močna in nekontrolirana čustva, ki sama posebej ne izražajo argumentov.  So zgolj čustveni odziv. Vesni Vuk tudi očita, da ni v dovolj veliki meri preverila »primera« Weinstein.  Manj zaletavi bralci smo brez posebnega naprezanja lahko prepoznali, da je Vesna razvpiti primer zgolj uporabila, da je obrazložila širši kontekst moško ženskih odnosov.

Izhodišče Simoninega zapisa je razredni boj.  Razred (pre)potentnih moških, ki izkoriščajo družbeni položaj, fizično moč in prevladujočo mačistično ideologijo, da lahko sproščajo svoje seksualne fantazije (beri perverzije) na nemočnih ženskah.  Simona obžalujoče pričakuje, da bo pravni boj proti nemarnežem tipa Weinstein je zaradi »besede proti besedi«, težko našel pričakovan epilog  – obsodbo  Weinsteina.  Ali morda Simona meni, da bi žensko pričanje moralo imeti večjo težo?  Da bi se popravila krivica matere narave, ki  ženskam ni dala enake fizične in družbene moči kot jo je dala moškim.   Če že v justici ta diskrecija vsaj zaenkrat ni prijela je »feminističnemu družbenemu gibanju« uspelo na medijskem področju »zradirati« inkriminirane moške.  Kot plimni val je eliminiralo osumljene. Odstranilo jih je iz položajev, ki so jih zasedali. Brez možnosti zagovora. Brez olajševalnih okoliščin.  Aktivirala so se ministrstva resnice, ki brišejo zgodovinske zapise vsega kar so osumljeni v preteklosti dobrega storili.  Krasni novi svet!

V zadnjih dveh milijonih let, od prve pojave  »pokončnega človeka« se je človeški genom skozi evolucijske procese in skozi katastrofične razmere, ki se permanentno dogajajo na našem planetu, uspel uveljaviti na našem planetu.  Pri tem je moral biti agresivnejši od drugih živih bitij in tudi agresivnejši  od drugih človeških vrst.   Agresivnost je torej vtkana v naš DNK.*   Brez njega ni obstoja naše vrste.  Trenutna zemeljska klima in tehnološki napredek je sicer omilil nujne pogoje za preživetje, a ti pogoji ne bodo vedno idealni.   Že danes se nakazujejo velike klimatske spremembe, takšne ki jim naša tehnologija ne bo kos. Tudi že danes je biologija zaznala slabitev genskega materiala, kajti medicina je omogočila preživetje tudi tistim, ki brez nje ne bi preživeli.   Ali se je korektno pogovarjati o tem?   Gotovo da.   V znanosti ni nekorektnih vprašanj.  V obetanih pogojih bo kvaliteten genom zopet nujen.

Moški in ženska, ki po Simonino med seboj bijeta razredni boj, v resnici nista konkurenčni bitji.  Moški in ženska sta komplementarni bitji in se med sabo ne bijeta, ampak iščeta konsens. Pravzaprav sta le moški in ženska skupaj eno, pravo človeško bitje, kajti le skupaj lahko zagotavljata obstoj človeške vrste.

Povsem je civilizacijsko jasno, da fizično nasilje ne sodi v moško ženske odnose.    In ga je treba sodno preganjati.  Ne more pa biti kaznivo in sporno, nastopaštvo, seksizem. To je pač moški način izražanja. Lahko, da kakšni ženski to ni všeč in je to lahko razlog za njeno zavrnitev.  Ne more pa biti to razlog za masovni pogrom.   Ženske imajo učinkovita orodja za zavrnitev neželjenega snubljenja in znajo in zmorejo svoje sposobnosti tudi uporabiti.  Diapazon moško ženskih odnosov je neskončen in ga ni mogoče normirati.  In se stalno giblje na meji ali čez mejo korektnega.  Nastopaštvo je večini žensk všeč in kot takšno determinira uspešnega moškega. Moškega v ženski želji.   Verjamem pa da ni to všeč vsem ženskam.  Predvsem tistim ženskam iz feminističnega vala, ki so uspele zajezditi medije.  Poskus uveljavljanja antiseksizma je poskus nadeti uzde moškosti, zajeziti hormone, ki so nosilci  obstanka človeške vrste.

Simona, citiram: »Niti ni toliko pomembno, kaj se dogaja z Vesno Vuk Godina, da si rada verjame, medtem ko prodaja tako zastarele in prežvečene ideološke floskule in konstrukte«

Simonino prepričanje o zastarelosti izvira iz pozabe »primarnosti«.

Vsaj pol milijarde let obstaja življenje  na našem planetu in v tem času so ga poganjali naravni zakoni.  S prvim pojavom človekovega zavedanja o svojem obstoju se je človek začel zavedati zakonitosti, ki vladajo v njegovem okolju in katere poganjajo življenjski tok.  Hkrati se je pojavila tudi potreba umnejši, ne zgolj instinktivni, organizaciji sobivanja med ljudmi samimi.**  Poleg  primarnega naravoslovja so se pričele razvijati tudi družboslovne vede, ki so proučevale interakcije med ljudmi, oziroma  med skupinami ljudi.   Družboslovje je dajalo in je tudi dalo velik pospešek človekovemu kulturnemu in civilizacijskemu razvoju. Pomagalo nam je, da smo prišli do točke na kateri zdaj smo.  A zdaj smo prišli do točke, ko del družboslovnih mislecev,  kot je Simona in drugi, verjame, da lahko negirajo naravne zakonitosti.   Verjamejo, da so zajahali boga.

A to nikakor ne drži.  V človeški zgodovini se je že dogajalo, da so izumrle cele civilizacije***, ko so zapeljane od napredka pozabili na naravo. Simonine »prežvečene ideološke floskule« so v resnici železni zakoni narave.

Opomba.  Pričujoči tekst ni napad na osebo Simone Rebolj, ampak je namenjen kritiki gibanja, ki ga s svojim tekstom implicitno zastopa.

* “Sebični gen”,  Richard Dawkins.

** “Sapiens, kratka zgodovina človeštva” Yuval Harari.

***  “Zakaj narodi propadajo” Daron Acemoglu.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Medsebojni odnosi, Pomembno, Razprava o razpravi | Brez komentarjev »

Tino Mamić o stricih iz ozadja

Objavil Rado dne 13.11.2017

Nocojšnji VVFaktor,

je Tino Mamić izkoristil za nadalnje bruhanje ognja čez Šarca.  Kot da se ne zaveda, da je konec volitev in da agitacija ni več potrebna.

V zvezi z glasovi za Šarca je Tino Mamič eksplicitno povedal:  “Strici iz ozadja so volivcem naročili naj volijo za Šarca” (čemur se ima Šarec zahvaliti za dober rezultat, op. Rado).

Zdaj javno sprašujem Tina Mamića, da pojasni, kako so strici to naročili volilcem.  1) Kateri so ti strici?  2) In s čem ti strici prepričali volilce, da glasujejo za Šarca? Preko medijev tega poziva nismo zaznali.  3) Ali imajo strici direkten vstop v domove Šarčevih volivcev? 4) Jim naročajo kako voliti po telefonu? Morda po faksu ali elektronski pošti?  5) Kje so strici iz ozadja dobili seznam voljnih volivcev?

6) Ali je volilna podpora Pahorju in njegova zmaga delo drugih stricev?   Ali pa je Pahor (po Mamiću) zmagal zaradi tega, ker je bil v dosedanjem mandatu odličen predsednik.

Logične zgradbe povedanega se Mamić izogiba kot hudič križa.  Samo navrže tezo brez obrazložitve.

Starši niti svojih otrok po petnajstem letu ne moremo o ničemer več prepričati.  Dolga roka stricev pa (po Mamiću) sega celo v volilno kamrico in krmili roko vsakega posamičnega volilca. Tino, Tino, ali kdaj sploh slišiš svoj glas?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Pomembno | 9 komentarjev »

Debakel VV Faktorja

Objavil Rado dne 26.10.2017

Precej časa že lahko opazujemo enoideološko pozicioniranje voditeljev in gostov kontaktne oddaje VV Faktor.   Format oddaje je sicer simpatičen in glede na siceršnjo ponudbo tudi osvežujoč, le da so se novinarji, ki moderirajo oddajo povsem spustili z vajeti.  Z ničemer več ne skrivajo svojega mesta v političnem koordinatnem prostoru, ampak svojo pozicijo ponujajo, kot edino zveličavno.  Svojim, skoraj izključno desno usmerjenim gostom ponujajo tki. »nabita vprašanja«.   Vprašanja, ki ne dovoljujejo odgovorov drugačne intence kot jo je ponudil moderator.  Med najbolj radikalne  komentatorje gotovi sodi ekonomist Bernard Brščič.  V svojem ekstremnem radikalizmu je tako goreč, da je skoraj že simpatičen. Vedno  ga poslušam v pričakovanju, da bo v svojih novih komentarjih šel še dlje.  In običajno mi ustreže.  Brščiču v nekoherentnosti tesno sledi Tino Mamić.  Da so njegovi teksti nelogični že znotraj enega samega stavka ga ne moti.  Vsako opozorilo na storjene napake užaljeno zavrne.  Najobjektivnejši komentator je nekdanji prvi mož davkarije, Ivan Simić.

Začetki te oddaje so sicer bili vzpodbudni.  Prvi voditelj Vodušek, ki sicer tudi ne more skriti svoje ideološke orientacije je vendarle pazil na minimalne standarde objektivnosti.   Njegovo dolgoletno delo profesionalnega novinarja ima gotovo pomembno vlogo pri tem.   Sedanja ekipa potrebnega korektiva nima. Niti ob izrečenih lažeh in zavajanjih ne čutijo (ne kažejo) nobenega sramu.

Sodu pa je vendarle izbil dno,  nedeljski VV Faktor.    Neposredno po zaprtju volišč  so  Bojan Požar, Dimitrij Rupel, Matej Lahovnik in Aljuš Pertinač komentirali izide vzporednih volitev.  Konstruirali so povezave med kandidati in med njihovimi domnevnimi ozadji, pri čemer niso ponudili nobenih indicev, kaj šele dokazov o obstoju takšnih povezav.  Ponudili so le svoje trditve.  Absolutno zmago  Boruta Pahorja že po prvem krogu – rezultat vzporednih volitev – so izkoristili, da so osmešili pismo intelektualcev »trde tranzicijske levice«, ki naj bi v svoji nameri pomoči svojemu domnevnemu kandidatu, s svojim pismom v resnici škodili.  Tudi Kučan, ki je sicer upokojenec in bi po njihovem moral biti tiho je pri svoji »diskreditaciji« Pahorja, le-temu pravzaprav pomagal.  Vsi ti komentarji so leteli v živo, pri čemer smo na ekranu že lahko brali rezultate dejanskih volitev pri čemer že numerus 5 % preštetih glasov bistveno presega numerus vzporednih volitev (pod tisoč anketirancev).  Teorije voditelja in gostov oddaje se torej niso sesuvale le sproti, pred našimi očmi, ampak  tudi na koncu, ko smo dobili rezultate po 99, 5 % preštetih glasov.  Realnost je bila diametralno nasprotna orwelovskega pravdoreka, ki so ga dotični narekovali. Matej Lahovnik, Aljuš Pertinač, Dimitrij Rupel in Bojan Požar so brez dvoma komentatorske zgube in bi jih veljajo pri izpostaviti študentom pri študiju novinarstva in komunikologije kot vzorčen primer, kakšni novinarji in komentatorji ne smejo biti.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kritike | 8 komentarjev »

Strah pred kontinuiteto

Objavil Rado dne 29.07.2017

Opozicijska desnica že četrt stoletja operira z izrazom kontinuiteta. »Kontinuiteta« je postalo aktivacijsko geslo za vse vernike desnice. Opozicijski vodje so s tem apelom v svoje roke prevzeli tisočletni boj rimskokatoliške cerkve proti antikristu. Antikrist (beri: nevarnost socializma) je postal politično in ne le cerkveno, religiozno vprašanje. Koliko sta ta strah in upravičenost tega boja smiselna, je podano v tekstu spodaj.

Kaj se mi je zgodilo pred leti? Ponoči potujem z vlakom iz Kölna v Ljubljano. Zjutraj me zbudi hrup na Jesenicah. Ah, sem si rekel, malo še zadremam do Ljubljane. In ko se zbudim, pogledam proti hribom. Proti Karavankam, Storžiču. A glej ga, šmenta, hribov nikjer. Ne morem se načuditi. Sama ravnina. In preden uspem dojeti situacijo, vlak začne upočasnjevati in pred menoj se pojavi tabla Dobova!

Vidite, tako kot sem jaz pred leti prespal Ljubljano, so mnogi prespali družbeno in ekonomsko transformacijo. Kučanov Forum 21 kot tudi Zbor za Republiko sta samo še debatna krožka. »Kontinuiteta« je zgolj rdeča zastava, s katero SDS in NSi mahata, da bi laže aktivirala svoje volilce.

Resnični centri moči so State department, Bruselj, Angela Merkel, svetovne gospodarske korporacije, Vatikan, mednarodni finančni skladi. Kdor je pozorno opazoval naše premierje po izvolitvi, je lahko jasno opazil, da so po prvem obisku Bruslja v enem samem trenutku spremenili svojo politično paradigmo. In da so požrli večino svojih predvolilnih obljub.

Tam so jih postavili na trda tla. Wikileaks je pred nekaj leti razkril ameriške depeše z navodili za našo zunanjo politiko, spomnite se ministra Rupla, ki je brez sence dvoma počepnil pod ameriškim pritiskom in se podpisal pod falsificirani dokument o iraškem orožju za množično uničevanje. Spomnite se orkana, ki je aktiviral celoten slovenski politični vrh, ker je obstajala nevarnost, da bi nekaj ptujskih zanesenjakov blokiralo sprejetje Hrvaške v Nato. Pa še Jankovićev neuspeh v parlamentu: za ZDA je bil Janković neobvladljiv, zato je ameriški veleposlanik Mussomeli sklical k sebi koalicijo voljnih in kasneje so zmagovalca volitev zrušili v parlamentu. Spomnite se tudi bruseljskih namestnikov poduradnikov, ki so določevali naša milijardna vlaganja v banke. Pa še notranji centri moči: notarske zbornice, odvetniške zbornice, združenja malih delničarjev, zdravniške zbornice itd. Kontinuiteta? Milan Kučan, Forum 21? Odrastite že vendar!

Pa še to. Nedavno sem si ogledal ognjevito oddajo na Novi TV. Gost je večkrat izrekel stavek: »Strici iz ozadja in njihovi nečaki.« Sklepamo lahko, da se borci proti antikristu pripravljajo na čas, ko bodo Kučan, Zemljarič in še kdo umrli. Uvajajo se novi termini. Zelo inovativno. Treba je pač pripraviti nove simbole, na katere bo poslej usmerjen srd desnice. Tisočletni boj proti antikristu se nadaljuje.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Medsebojni odnosi, Politika, Pomembno | 5 komentarjev »