Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za Oktober 2019

Moja teta Estera

Objavil Rado dne 25.10.2019

I. del

Moja teta je že zelo priletna (poimenujmo jo Estera).  Včasih jo peljem na kakšen izlet, med katerim rada pripoveduje o že zelo dolgo pokojnem možu. Sicer že bolj počasi misli, a odločnosti in vztrajnosti ji ne manjka. Ko sem jo enkrat vozil  po Solčavskem, po panoramski cesti, se približujeva Sv. duhu ter zagledava, kakšnih sto metrov pred nama, ovinek in klopco ob cesti. “Tam sva pred 40 leti sedela s pokojnim možem in občudovala Logarsko dolino”, hitro navrže moja draga teta.  Pripeljeva do tistega ovinka in pogledam v smeri klopce in naprej v smeri Logarske doline. “Ti šment”, v smeri pogleda je bil hrib, ki je zakrival pogled na Logarsko. “Pa saj se nič ne vidiEstera “, protestiram, “tu spredaj je vendar hrib”.

“Takrat ga še ni bilo”, brezprizivno določi moja draga teta. Grizem se v ustnice, moja mama, ki je na zadnjem sedežu poslušala najin dialog, je od zadrževanega smeha skoraj dobila astmatični napad.

II. del

Hišo v kateri je dolga leta moja teta živela sama, je bilo treba zaradi njene preselitve v varovano stanovanje, prodati.   Prevzel sem to nalogo in našel kupca za 135.000 evrov.  “Preveč”, je protestirala moja teta.  Po fasadi na vhodni strani hiše  je namreč tekla razpoka. “Hiša je vredna največ 130.000 evrov” je določila teta Estera.  Najel sem izvedenca, ki je potrdil, da gre za nenevarno razpoko zgolj v plasti ometa.

Nič ni pomagalo.  Teta je vztrajala pri svojem znesku in kupcu “sem se moral opravičiti”,

ter spustiti ceno iz že izpogajanih 135.000 evrov na 130.000 evrov.

Teta se je izkazala.   Za organizacijske posle pri prodaji, me je nagradila s 5.000 evri.

Lepo sem se ji zahvalil, a v sebi sem besnel “Če bi hišo prodala po izpogajani ceni, bi zdaj imel v žepu “10.000 evrov”!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Literarni kotiček | 1 komentar »

Državni terorizem – Turčija

Objavil Rado dne 8.10.2019

Tik pred začetkom II. svetovne vojne sta Evropa in svet mirno gledala, kako so Nemci zasedli Sudete. Zasedba je bila uvod v navečjo morijo vseh časov. V II. svetovno vojno.

V Siriji se pripravlja genocid na Kurdi, nad resničnimi zmagovalci nad Islamsko državo.  Svet in tudi mi mirno gledamo, kako se pripravlja turška invazija in uničenje Kurdov.  Turke kar nekako razumemo.  Ja seveda, Kurdi s svojimi zahtevami o samostojni državi “motijo” Turke, torej so slednji “upravičeni”, da jih izbrišejo iz obličja zemlje.  Bomo to mirno sprejeli?  Najmanj kar lahko naredimo je, da pokličemo turškega veleposlanika na pogovor.  In da demonstriramo na ulicah!
Je humanizem v nas povsem ugasnil? Smo ostali le še zveri, ki se zanimamo zgolj zase?

Še to: Na aktualnem primeru lahko vidtite, koliko Američanom pomeni zavezništvo in prijateljstvo v boju.  Kljub temu, da so bili Kurdi izjemna pomoč Američanom v boju proti ISISU, jih sedaj, ko jih ne rabijo več, zlahka prepustijo uničenju.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno | 2 komentarjev »