Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za Avgust 2019

Vrhunski parter Anamarije Velenšek

Objavil Rado dne 31.08.2019

Gledam svetovno prvenstvo v judu in uživam ob predstavah dobitnice bronaste medalje iz Ria.  Predstave v parterju, ki nam jih daje Anamarija Velenšek niso le demonstracije vrhunskega judo, ne njeni prehodi v parteju, finomehanično natančno spreminjanje drobnih prednosti v malo večje prednosti, vse do končne zmage, vse to je že na meji umetnosti.

Vem, da tega, razen judoističnih insajderjev, ne boste razumeli, ampak vseeno moram svoje navdušenje deliti.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno | Brez komentarjev »

Zelo kratka zgodba: Sanjske bukve

Objavil Rado dne 26.08.2019

Običajno sem trdnega spanca, a tiste noči sem spal skoraj na pol buden.

Zdrznem se zaradi šuma in se povsem zbudim. Poslušam ves nastrojen, lasje se mi postavijo pokonci.  Skoraj sem že pomirjen, ko ponovno zaslišim hrup.  V sosednji sobi.  V tišini vstanem in se pritihotapim do vrat. Odločno vstopim, prižgem luč in zalotim mlad par, ki z baterijama sveti po predalih moje omare.  Punco uspem zgrabiti, poba mi jo pobriše skozi odprto okno.

Punca joče.  Takole rečem: “Če se zmeniva, ne bo prijave”.  V solzah mi prikima.  Trikrat zapored si jo  vzamem, tako kot si presneta tatica zasluži, vedno na ponižujoče  načine (moja percepcija) . Od zadaj, misionarski položaj in še nekako (ne vem kako se reče***) .  Punca se mi preda in vidno uživa.

Danes, zdaj buden, razmišljam, da bi jo v prihodnjih nočeh, še malo izsiljeval.

Kaj o tem pravijo sanjske bukve?

*** Zdaj sem se spomnil – analno!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Literarni kotiček | 1 komentar »

Hrvaški je uspelo

Objavil Rado dne 5.08.2019

Zaupati vam moram, da se Hrvatje že leta dolgo trudijo, da bi me pregnali iz Dalmacije.  A jaz se jim nisem dal.

- Hodil sem v Dalmacijo, kljub temu da so zaposlovali slavonski natakarski kader, ki nima pojma o kelnarjenju.
- Hodil sem v Dalmacijo, kljub neprijaznosti, ki sem je bil vzadnjih letih od marsikje deležen.
- Dopustoval sem v Dalmaciji, kljub visokim cestninam, visokim pristojbinam za trajekte
- Trmasto sem silil v Dalmacijo, kljub visokim, najvišjim cenam morskega življa v Evropi.  In kljub drugim visokim cenam.
- Nisem se dal odgnati, čeprav nas z apartmajsko ponudbo zavestno ignorirajo.  Na njihovi kabelski ponudbi lahko dobiš programe iz vse Zahodne Evrope, kakor tudi iz Poljske, Češke, Rusije, Albanije.  Le slovenskih programov ni.
-   . . . in še marsikaj

A letos je Hrvatom vendarle uspelo. Ogabno visoke kazni za prometne prekrške so sodu izbile dno.  Ukrep je bil sprejet direktno zoper mene. Ne bodo me več jebali.  Zdaj grem tri dni po naših hribih, septembra pa v Grčijo.  Prijetna desetletja,  ki sem jih prebil po celi Jadranski obali, so pozabljena.  Surfanje okoli otokov je preteklost. Korčula, najlepše starinsko mestece na Jadranu, adijo. Dalmacije se več ne spomnem. Vse avanture od tam doli so ad acta.
Dalmacija, zopet nasvidenje, morda v naslednjem življenju.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kultura, Odnosi s Hrvaško, Potepanja | 1 komentar »