Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za September 2015

Matevž Krivic je v aferi Patria povsem iztiril.

Objavil Rado dne 26.09.2015

Rezime:
Pod prispevkom “Vprašljivost cehovske solidarnosti”, objavljenim 5. avgusta letos v Sobotni prilogi Dela, teče polemika v kateri nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic “sesipa” vse sodelujoče. V svojem zadnjem prispevku 19. septembra tudi kolumnista Janeza Markeša.

Replika na Krivičev prispevek iz 19. septembra letos:
Največjemu polemiku v naši domovini, Matevžu Krivicu moramo bržčas biti hvaležni za marsikaj. Za njegov prispevek v bitki proti trojnemu funkcionarju pa kasneje v bitki za pravice izbrisanih in še kaj bi se našlo. A vendar bi bilo primerno, da bi se tudi on enkrat upokojil. Slovencem je dal dobro dediščino. Kot bi se tudi moral že leta 1992 upokojiti zmagovalec nad JLA Janez Janša. Z vsemi častmi in visoko penzijo seveda. Slovencem je dal dobro dediščino.
Prvi ne zmore izven področja prava videti ničesar, drugi hoče tudi za ceno narodovega razkola, na novo napisati zgodovino. In ob tem živeti na veliki nogi. Ta, nekoliko ad hominem uvod je bil neizogiben saj tudi Krivic v svojih polemikah ni zgolj znanstveno ekspliciten, ampak tudi močnó čustven.

Ampak preidimo sedaj k vsebini. Kot argument k »svojemu prav« v zadevi Patria navaja Krivic dejstvo, da na njegove štiri daljše strokovne kritike ni bilo nobenega strokovnega odziva. Jalov argument g. Krivic! V polemiko s Krivicem se nihče od pravnikov noče spuščati iz preprostega razloga, ker v bitki z njim ni mogoče zmagati. Če bo nekdo Krivicu repliciral »n« krat, bo nazaj dobil »n« + 1, odgovorov. Svojstvu ustavnega sodnika (zadnji besedi) se Krivic noče in noče odreči. Argumenti pa tako, ali tako štejejo le Krivicevi.

V nadaljevanju je Matevž Krivic osupnil nad zdrsom, ki naj bi ga Janez Markeš naredil nad temeljnim izhodiščem pravne kulture, »da obtoženi kriminalnega dejanja niso storili, če se jim na sodišču to ne dokaže«. Napaka, gospod Krivic.
Na vseh stopnjah sodišč je bila krivda v rednem postopku dokazana. Dokaz je torej tu. Dejstvo, da ima Ustavno sodišče moč anulirati odločitve rednih sodišč in da je to v omenjenem primeru tudi storilo pa ni nujno v moči njegovih argumentov, ampak je le konvencija. Kot družba smo se dogovorili, da so Odločitve Ustavnega sodišča končne. Da so zadnje v vrsti. Stvar je torej končna v smislu tega, da Janša pri predmetu, Patria ne sme nositi in ne bo nosil pravnih posledic njegove vloge pri nakupu osemkolesnikov. A to za mnoge, ki znamo in hočemo razmišljati tudi izven pravnih okvirjev, z odločitvijo US, še ni konec premisleka. Večina milijonov, ki so dokazano zapustili Finsko, še vedno nimajo uradnega naslovnika. Pravno zastaranje še ne pomeni, da je ljudska radovednost, kdo je pokasiral podkupnino za 21 milijonov evrov preplačane kupnine za Patrije, potešena.

Krivičevo vzhičenje nad postulatom »temelja pravne kulture« in nerazumevanje Markeša, kaže da Krivic izven področja justice, ne vidi prav ničesar. Pa tudi v justici sami, Krivic prav hitro spregleda, da pravo poleg svoje pomembne vloge urejanja družbenih odnosov, v svoji empirični konsekvenci, predvsem ščiti pripadnike družbene elite pred plebsom. Prav nikogar z vrha politične elite namreč ne moremo spraviti za zapahe. Tako Markeš, kot drugi plebejci nismo omejeni le s pravom. Pri svojem razmišljanju lahko uporabljamo tudi druge vede, formalno logiko na primer, ki je pri marsikaterem sodnem postopku manjka. In prav logika in mnoga empirična dejstva nam kažejo na Krivičev spregled pomembnega! Na dejstvo, da je Janša z najvišjega izvršnega položaja v RS (2005 – 2008), oviral preiskavo. (Brezigarjeva, Mate, depeša). Da je Janša v času enoletnega mandatarstva v letu 2012 ignoriral pozive sodišč. S prvim in drugim je Janez Janša povsem izkoristil moč svoje pripadnosti najožji eliti in onemogočil normalno končanje postopka.
Vsa gornja spoznanja, kakor tudi neizpodbitno dejstvo, da življenjski slog Krivicevega »varovanca« v zadevi Patria presega njegove legalne dohodke, nam »še kako« dajejo pravico dvomiti v odločitev US in v »Krivičev« postulat temelja pravne kulture . . .
Morebitna nova, peta po vrsti Krivičeva pravna ekspertiza je tu nepotrebna. Primer zdaj obdelujemo z drugimi vedami.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kritike, Pisma, Pomembno | 2 komentarjev »