Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za Avgust 2014

Konec predstavniške demokracije

Objavil Rado dne 25.08.2014

Današnjo inavguracijo Mira Cerarja, kot novega premierja,
je v državnem zboru v precejšnji meri zasenčil nastop poslanca in zapornika Janeza Janše.
Sporočilnost takšnega nastopa je pred državljane RS je postavil precejšnje dileme.

Zastopniki ljudskega interesa, voljeni poslanci, ki jim je zaupana skrb nad blaginjo vseh prebivalcev Slovenije morajo biti iznad vsakega suma. S svojimi odločitvami namreč neposredno posegajo v naša življenja ter v našo materialno bazo. Državno premoženje lahko usmerjajo v narodovo korist, ali pa v korist finančnih elit, ki so odtujene od ljudskih pravic. Ali v kakšen drug, nesmotrn namen. Vsled tega morajo biti poslanci kazensko in moralno povsem neobremenjene osebe.

Janez Janša ni oseba iznad vsakega dvoma. Janez Janša je oseba, ki je zaradi korupcije pravnomočno obsojena na zaporno kazen. Janez Janša je oseba, ki s svojimi govori in postopki ne priznava pravosodja, kot samostojne veje oblasti. Ne spoštuje sodnih pozivov. Janez Janša je oseba, ki je obremenjena s sumom vojnega dobičkarstva. Sodno zastaranje omenjenega primera, Janše še ne odvezuje politične odgovornosti. Obtožbe so hude in resne, obelodanjene v sedmih knjigah na to temo in številnih drugih prispevkih, tudi v parlamentarnih preiskavah, ki so žal zaradi strankarskega kupčkanja ostala brez epiloga. In Janez bi pred slovenskim narodom moral odgovoriti nanje, če želi biti oseba iznad vsakega suma. Zgolj sklicevanje na pravno zastaranost sodnega spisa v tem primeru ne zadostuje.

Janez Janša in njegova stranka nista ubrala te poti, ampak sta ubrala politično pot obtoževanja drugih, pot omalovaževanja pravosodja, pot nepriznavanja legitimosti volitev. Le kako je lahko takšna oseba legitimen predstavnik ljudstva? Kako naj kot državljan Slovenije verjamem in zaupam odločitvam parlamenta, ki ima med samo takšno osebo? In pri tem ni nujno edini, ki je iznad vsakega dvoma. Parlamentarizem ob katerem ius ne more izločiti kazensko in etično sporne osebe ni vreden mojega, našega zaupanja.

Pomen varnosti pravne države zbledi tudi ob dejstvu, da ius ne najde poti, kako izločiti pravnomočno obsojene iz zakonodajnih postopkov. Očitno je, da tudi “pravo” ni vseobsegajoče in da sklicevanje nanj ne prinaša pravičnosti in zaupanja v naša življenja. Vsi ljudje, kakor tudi naša intelektualna elita smo pred pomembno nalogo, kako najti in utemeljiti družbeni sistem, ki bo odpravil odklone, ki nas bremenijo. Družbeni sistem v katerem bosta imela pomembno vlogo tudi morala in etika. Parlamentarizem v dosedanji obliki sicer ni mrtev, je pa nedvomno mtvouden!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika | 4 komentarjev »

V strategiji je Cerar nedvomno amater – na rob Cerarjevi izbiri koalicijskih partnerjev

Objavil Rado dne 20.08.2014

Stereotip št. 1 : “Cerar je načelen politik z jasno vizijo”

Če nekritično sledimo gornjemu stereotipu potem mu bržčas lahko pritrdimo.
Cerar bo v politiko pripeljal poštenost in doslednost. Vladavini prava bo dodal novo dimenzijo. A tudi to zaupanje je bilo v času nastajanja stranke, kakor tudi kasneje v času pogovorov in iskanja koalicijskih partnerjev, načeto. Jasne vizije v predlogah koalicijskega sporazuma nismo zasledili. Tudi v razgovorih s koalicijskimi partnerji Cerar ni podal smeri v katero želi popeljati državo.
A ne glede na to smo v Cerarja imeli zaupanje. Pripisovali smo mu: Gotovo jasno ve, kaj želi a iz taktičnih razlogov tega še ne želi obelodaniti. To zaupanje večinoma gojimo še zdaj.
Načelnost je torej argument, s katerim Cerar zavrnil ZaAB.

Povsem druga “pesem” je Cerar, kot politični strateg

Sestavljanja koalicije se je lotil skoraj tako katastrofalno, kot zmagovalec predhodnih volitev Janković. Že v štartu je nasedel Erjavčevemu blefu in njegovim zahtevam in mu prvemu dal povabilo v koalicijo. Najbolj zmuzljivemu politiku na slovenski sceni je priznal nepogrešljivost, s čimer ga je okrepil in najbrž nihče ne dvomi, da bo premier deležen številnih izsiljevalskih potez s strani velikega mojstra. Cerarjeva vlada bo torej v istem položaju, kot mnoge druge vlade pred njo.

Svoj skoraj rekordni volilni uspeh je izničil. Volilni rezultat 36 % za SMC je postavil v odvisnost od mnogo manjše stranke. To je strateški manko. Čisti politični amaterizem, ki jemlje zaupanje, ki ga sicer imamo v osebno poštenost profesorja Mira Cerarja. Za načelnost iz prvega odstavka (izločitev ZaAB), bo plačal visoko ceno.

Bomo torej dobili v nizu še eno, politično nestabilno vlado? Strah me je pomisliti, da je to zelo možno.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika | 14 komentarjev »

Pozabljivi škofje

Objavil Rado dne 16.08.2014

Ob Velikem Šmarnu, Marijinem prazniku so slovenski škofje, kar malo zanemarili Marijo. Bolj, kot njeno čaščenje so imeli na jeziku žrtve obeh svetovnih vojn, povojne poboje in (komunistični) totalitarizem.

Pozabili so pa naši vrli škofje na slabe poteze lastne institucije, oz. klerikov samih. Na pedofilijo v lastnih vrstah. Na lakomnost klerikov v primerih Zvon 1 in Zvon 2 ter drugih poslovnih potezah zaradi katerih je bila vrsta ljudi ob svoje prihranke. Pozabili so na totalitarizem lastne matere Cerkve, ki je po zasnovi totalitarna (samo in zgolj od zgoraj navzdol). Škofje so pozabili tudi na totalitarnost slovenske Cerkve same in na odsotnost cerkvenega zakramenta, spovedi. Škofje se za svoje grehe niso spovedali in jih obžalovali, ampak so se raje strankarsko udejstvovali. Brezprizivno so ostali na barikadah kulturnega boja.

Marijin praznik je torej minil, kot še ena zamujena priložnost za samorefleksijo. In potem se škofje pritožujejo čez papeža, ker jih je menda “obglavil”?! Z nadaljevanjem takšne politike bodo naši škofje slovensko Cerkev pahnili v predslomškovsko obdobje. In slovenska Cerkev bo postala le del Graške nadškofije. Mnogim nam je sicer vseeno, kaj pa slovenskim vernikom?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Cerkev in vera | 5 komentarjev »

Andrej Karoli in prazno besedičenje

Objavil Rado dne 2.08.2014

Berem hvalnice o Andreju kot o človeku, ki nima dlake na jeziku in se sprašujem, ali vsi gledamo isti film?

Andrej Karoli je najbolj duhamorno bitje na radiju. Njegova obsesivna potreba, da iz vsakega stavka naredi vic, ali večpomenski stavek, ali modro misel, ali vsaj duhovitost “erste klase”, ta njegova obsesivnost je tista ki ubija. Poslušalec mora biti vseskozi na preži. Koliko pomenov, podpomenov in skritih misli nam bo v enem samem stavku še povedal ta duhovitež? Da ne bomo česa zamudili? Ali bili za kaj prikrajšani?
Ne, Andreja Karolija ni mogoče poslušati za volanom, ali med delom. Zelo hitro bi zaradi nezbranosti lahko prišlo do nesreče. Karoli nam posrka ves hitri spomin, Karoli nam posrka še rezerve, ki so namenjene rutinskim opravilom. Vse drugo odpove.

Mogoče ga je poslušati le polno osredotočen, s slušalkami na ušesih in v zaprti temni sobi.
Zaradi varnosti torej takoj, ko zaslišim Andrejev glas, preklopim na radio Veseljak. Le-tega lahko poslušam brez strahu, da sem zamudil kaj zelo pomembnega. Ali da ne bom česa razumel.
Isto priporočam tudi vam.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kratke domače | 1 komentar »