Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za April 2014

Nastop Urške Žolnir naj bi bil problem?

Objavil Rado dne 27.04.2014

Ob današnjem nastopu Urške Žolnir, ko je skupaj s sotekmovalkami osvojila ekipni bron na Evropskem prvenstvu v judu, se je dvignil vihar med ženskim selektorjem Fabjanom in med podpredsednikom OK, Gabrovcem.
Urška naj bi s svojim nastopom kršila obvezo nenastopanja, kot stoji v njeni pogodbi z Olimpijskim komitejem.

Pogodba je sicer pogodba in obveze se je treba držati. Ampak tudi zlata olimpijska medalja ima svojo težo. In do zlate olimpijske medalje se ne da priti s spoštovanjem pogodb. Do te in takšne medalje pridejo le redki in to zato, ker delajo več in bolje. Ker kršijo obstoječe. In postavljajo nove standarde. Tako tekmovalci, kot tudi njihovi trenerji. Če je torej vizionar in nosilec titule najboljši evropski trener juda ocenil, da je za osvojitev evropskega brona potreben Urškin nastop, potem mu gre verjeti.

Ob prvem osvojenem evropskem ekipnem bronu, postane klavzula o nenastopanju, povsem nesmiselna. Promociji Slovenije je daleč bolj koristen tovrsten športni uspeh, kot pa birokratska rigidnost. Hvala Urški za njen prispevek in upam, da bodo uradniki spoznali nesmiselnost klavzule.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Šport | 3 komentarjev »

Jankovićevi volivci in “njegovi” poslanci.

Objavil Rado dne 22.04.2014

Ljudje lahko razumemo,
da se posameznik ujame v začaran krog in ne najde poti ven. Veliko zgodovinskih primerov poznamo, ko so bili svetovni voditelji prepričani, da so nepogrešljivi in edini poklicani delati v dobrobit ljudstva. Na slovenskem smo poleg Janeza Janše, zdaj še na levici dobili antipod te nepogrešljivosti v osebi Zorana Jankovića.

Manj pa je jasno in razumljivo, da naj bi po nekaterih projekcijah Janković dobil volitve za predsednika PS. Med približno 1000 člani stranke naj bi dobil večino.
Je mogoče, da je kolektivna paranoja doletela tolikšno množico ljudi? Od prvih volitev Jankovićeve liste je namreč preteklo že veliko vode. In veliko bistvenega se je spremenilo na slovenski politični sceni. Naj omenim obremenilno mnenje KPK, pa policijske preiskave, pa koalicijska pat pozicija.
So ljudje izgubili vso razsodnost in ne prepoznajo, da je Janković nima več tiste kredibilnosti s katero je pred leti oral ledino po političnem prostoru?
Ti volivci so mi večja enigma, kot pa Janković sam.

In potem poslanci. Naj omenim poslanca Kavtičnika, ki ognjevito prisega na Jankovića in pri tem mu ni mar, če se ob tem razsuje parlament. Paranoja je zadela še več poslancev “Pozitivne stranke”. Le kako jim lahko zaupamo, da tudi sicer odločajo umno in razumno, ko obravnavajo za Slovenijo pomembne odločitve, če so v Jankovićevem primeru tako neobčutljivi za stvarnost?

Seveda je Jankovićev program boljši od tega, kar nam zdaj servira premierka Bratovškova, o tem skoraj ni dvomiti, a Janković ni več pravi mož zanj. Člani PS to vendarle morajo spoznati do petka.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Politika, Pomembno | 5 komentarjev »

Mussomelijeva solistična akcija,

Objavil Rado dne 16.04.2014

je nedvoumen izraz objestnosti, ki si jo lahko privošči največja imperialna sila na na našem planetu. Je direkten poseg v naše politično (ne)ravnovesje in jasna podpora desnemu polu slovenske politike.

Narodna sprava za katero se je prva zavzemala Spomenka Hribar in ki se je simbolno udejanila s spravno prireditvijo v Kočevsekm rogu leta 1990 in na kateri sta sodelovala predsednik Kučan in nadškof Šuštar je bilo pomembno pietetno dejanje. Dejanje na kateri bi lahko gradili našo bodočnost.
A delu politike, kakor tudi RKC-ju to ni bilo dovolj. Korak za korakom so se poskušali osvoboditi bremena kolaboracije in prelagati krivdo drugemu polu v državljanskem spopadu.

Resolucija o totalitarnosti, ki naj bi jo podpisali že pred leti, za Slovenijo ni bila primerna. Resolucija namreč enači vse vladajoče sisteme od Moskve pa do Beograda. Jugoslavije, pomembne voditeljice neuvrščenih držav ni mogoče šteti med ortodoksne komunistične države. Stopnja demokracije, odprtost državnih meja je bila bistveno večja kot za železno zaveso. Resolucija totalitarnosti je pritisk neoliberalnega kapitalizma na evropske socialdemokracije, kot domnevne ideološke naslednice socializma in komunizma.

Mussomeli s svojo provokacijo stopnjuje pritisk in prav žalostno je opazovati naše politike, kako jecljajo pod bremenom pritiska (glej Erjavca v Odmevih), namesto da bi jasno povedali, da so to naše zadeve. Mussomeliju, kakor tudi politični desnici je treba povedati, da se lahko in se tudi hočemo vsak trenutek
pogovarjati o skupnih načrtih za prihodnost, odnos do preteklosti pa je intima slehernika in zanjo ne nameravamo podpisovati skupnih resolucij.

In kako lahko ukrepamo proti Mussomeliju? Skoraj z ničemer. Lahko le skromno prispevamo k skupni količini negativne energije, ki jo svet goji zoper ameriški imperializem.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 2 komentarjev »

Arhar v Odmevih

Objavil Rado dne 11.04.2014

Že dolgo ni kdo tako dolgo govoril in tako malo povedal,
kot Arhar v nocojšnjih Odmevih. V tem je prekosil celo Gašperja Mišiča.
Veselili smo se Bobovnikovega vabila Arharju, da bo končno povedal kaj ga je pripravilo do čustvenega odstopa.
A se ni zgodilo nič.
Kot lizanje sladoleda skozi šipo.
Nobenih imen, nobenih skrivnih ozadij, samo veliko niča!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno | 3 komentarjev »

Nekoč je bil en Marko Crnkovič,

Objavil Rado dne 2.04.2014

ki je s svojimi teksti zaoral v zaspano medijsko krajino nekdanje socialistične Juge.
“Pisal je hitreje, kot je lahko mislil”
Skupaj z “mladincema” Štefančičem in Mojmirjem Ocvirkom je na začetku osemdesetih prejšnjega stoletja dražil bralstvo Mladine, Teleksa in napovedoval nove čase . . .

Želel je postati Josip Vidmar novega, postsocialističnega časa. Oster v misli in konservativni estet neupogljivega duha. Svoj intelektualni in produkcijski vrhunec je izkazal v kolumnah Sobotne priloge Dela, konec devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Zadnjih nekaj let, ki jih je preživel do letos (2014) je vegetiral, zopet kot kolumnist priloge Dela. Mnogi niso opazili, da je vmes intelektualno opešal in so mu laskave nazive “najkolumnista” podeljevali zgolj po inerciji. Ob njegovem slovesu iz Dela, to je napovedal v zadnji Sobotni prilogi, mu želimo miren pokoj. Upamo, da mu zatopljenost in zagrenjenost v “njegovi žlahtni konservativnosti”, ne bosta kazila starosti.

Slava njegovemu spominu.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Epitaf | 1 komentar »