Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

V čigavi lasti je zdravje ljudi?

Objavil Rado, dne 21.05.2013

Zdravje najbrž ne more biti v nikogaršnji lasti, smo pa zanj najbolj odgovorni ljudje sami. V ta namen se bolj ali manj obnašamo tako, da svoje telo, kakor tudi psiho čimmanj izpostavljamo škodljivim vplivom okolja in lastnega razdiralnega razmišljanja in delovanja. Za primere, ko vse našteto ni dovolj ljudje prispevamo denarna sredstva, da država v našem imenu organizira kar se da učinkovito pomoč.

Zaenkrat je vsa pozornost države in vsa za to zbrana sredstva namenjena tki. uradni medicini. Alternativne metode zdravljenja, menda zaradi znanstveno nedokazljive učinkovitosti, nimajo državne finančne podpore in so tudi zakonsko omejene pri svojem delovanju. Ministrstvo za zdravje razporeja zbrana sredstva v bolnišnice in druge ustanove, v izobraževanje zdravnikov in drugega nujnega osebja ter za zdravila. Ob preseku situacije, kot stoji zgoraj se postavlja vprašanje, kdo naj bo odgovoren za organiziranje ustanov in celotnega zdravstvenega pogona? Naj bodo to zdravniki, ki najbolje od vseh poznajo človeško telo? Ali pa naj bodo to bolniki sami, kajti ne le, da za njih zdravje gre, ampak lastno zdravljenje tudi financirajo sami?

Odgovor na ti vprašanji bomo morali skozi družbeno razpravo šele najti. V ta namen bi najprej izpostavil prepričanje zdravnikov, oz. stroke, da so zdravniki edini kompetentni za vodenje zdravstva. A vendarle so za učinkovito vodenje velike organizacije kot je Ministrstvo za zdravje z vsemi bolnišnicami in s pripadajočim osebjem, v veliki potrebna tudi druga, pomembna organizacijska znanja. Znanje medicine za učinkovito vodenje organizacije ni najpomembnejše. Razen tega, bi v primeru, da stroka ne le zdravi paciente, ampak tudi vodi organizacijo, prišlo do podvajanja kompetenc. Zdravniki bi v tem primeru, ne le nastopali, kot najemna delovna sila, ki na trgu prodajajo svoja specialistična znanja, ampak bi dobili tudi ključe od blagajne. Ne zgolj zaradi nekompetentnosti vodenja financ, tudi sicer je bolje, da ta del vodenja prevzame, drugi, številčnejši pol zdravstva, bolniki sami – se razume s pomočjo svojih predstavnikov z ustreznimi znanji.

Za konec velja še omeniti zdravniško zbornico in zdravniške sindikate, ki sta nedvomno močni organizaciji, ki delata za interese zdravnikov. V kolikšni meri, če sploh, ti dve organizaciji delujeta tudi v dobro bolnikov bomo morali šele spoznati.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !