Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za 10.05.2012

Srečanje na netu

Objavil Rado dne 10.05.2012

 

On (v krepkem tisku)

Ona (v poševnem tisku)

 

Ona (se postavi na ogled na netu)

On

Živijo Zvezdica, si prepričana, da bo en moški zadostoval? Kakor si se opisala bi najbrž potrebovala kar dva, da te ukrotita. No, nisem zares zaskrbljen zate. Slej ko prej se Ti bo zgodilo, kar se je zgodilo Urški: Nazadnje ga stakne, ki bil ji je kos! Prijetne sanje Ti želim, Savinjčan

 Iz tvojih  ust v bozja usesa, ce bi bil zenska, bi ze vedel, o cem govorim, v tej podalpski jazbini je bolj malo korenjakov…..

 Veš Zvezdica, včasih so morali junaki premagati 7 zmajev, da so osvojili žensko. Res pa je, da ste ženske nekoč bile princeske in se je splačalo potruditi. Pa danes?

 Zdi se mi, da ze imas nekaj izkusenj, pa tudi jaz, ker sem mentor razlicim skupinam in nauk zgodbe je, da hodijo po svetu moski – otroci vseh starosti- od 16 do 70 leta, dokler ne odrastejo,imajo si enake tezave. Tudi pri zenskah ni najbrz nic bolje, samo zrelih ljudi je bolj malo. To je vse, kar sem zelela dodati. Lp, D.

 Zvezdica, Zvezdica,

tvoje razmišljanje  o moških – otrocih  je zelo zanimivo. Gotovo je dosti moških mogoče zajeti s to definicijo. Jaz vidim problem drugje (govorim o moški populaciji h kateri se prištevam sam).  Sem moški z vsemi atributi, kot je veljalo nekoč in iščem svoj nežni pol. Vendar ga ne najdem. Ženske ste, ali se delate samozadostne. Ste samozavestne, javno in glasno izražate svojo enakopravnost (beri možatost, v arhaičnem pomenu besede). Da ne boš vzrojila – ne odrekam enakopravnosti ženskam, pričakujem le, da si jo boste vzele skozi nežnost in milino, ne pa s vztrajanjem na barikadah. Saj res, kaj je s Tvojimi šumniki? Da nimaš (bog ne daj) govorne napake?

 Pozdravljen, s tvojimi ugotovitvami se močno strinjam, toda moški atributi po starem konceptu več ne zadoščajo. Sem za enakopravnost v okviru spola- tj. moški naj bo moški in ženskam naj bo dovoljeno biti Ženska. Za to, da bom ženska leta, ne nameravam voziti pet let motorja- kot da bi moški želel roditi tri otroke, da bi bil moški leta….. Toda krive smo ženske same, ker se podrejamo moškim ( ali tubo tržnim) konceptom.. Ne, zame je enakopravnost uporaba vse mehkobe in pameti ter samozavesti hkrati. Ne pa turbo feminizem ali šovinizem. Toda bolj sem za drugo definicijo, vsi ljudje imamo v sebi oba pola, -trdega in mehkega in oba je treba znati uravnotežiti- ne glede na spol. Trda ženska – ali mehki moški, oba imata težave v življenju s sabo in drugimi. P.S. maile običajno pišem brez šumnikov,ker imam tak program. LP, D.

Zvezdica, občudujem Te!

»Trda ženska – ali mehki moški, oba imata težave v življenju s sabo in drugimi«.

Čestitam Ti za gornjo misel. Enakopravni položaj ste si pač ženske izborile in k temu nimam kaj dodati. Drugo vprašanje je seveda, ali ste sedaj srečne?  V mojem zadnjem razmerju sem živel z žensko, ki je kar pokala od enakopravnosti. “Ona lahko vse tisto, kar lahko moški”. Poglej, moški izživimo svojo grobo plat, svojo agresivno tekmovalnost, (kot dediščino tisočletij)  npr. na tenisu ali na odbojki  s prijatelji (moški z moškim, groba sila, vonj po znoju – upam da razumeš poudarek), ali morebiti pri gradnji kariere.  Doma pa potrebujemo drugo plat, tisto o kateri sem pisal v prejšnjem pismu. —  Če tega ne dobim, to razmerje pač ni zame.    – ne izogibam se sesalcu in moja sobotna in nedeljska kosila so prava poslastica -    Te lepo pozdravljam,

Sebastjan      

“Zvezdica, občudujem Te”! »Čestitam Ti za gornjo misel. Sicer s to polemiko ne bova ničesar rešila…pa mislim, da se je razlezla preko meja-žensko-moških vprašanj, je obče človeška. Če izhajam iz tvojega naslove je dejstvo, kot je nekdo prejšnji teden napisal, “razčlovečenje človeškega srca je največji dokaz bede modernega sveta.” Tj sodobnost ni vedno napredek, sploh ne v pomenu medčloveških odnosov in osebnostne rasti, prej odvračanje od nje. Da prideš do mojih spoznanj, moraš namreč kar nekajkrat nadrsat in se biti pripravljen učiti – večina tako moških kot žensk pa danes raje živi v kleti svoje osebnosti in taji ali se oddaljuje od svojega bistva. In nato problemi pokajo na površini ali jih odnaša v razne ego-tripe. Biti moraš trd in močan hkrati, pa te moči ne smeš uporabljati,kajti največja moč je prožnost. In nimaš potrebe, da dokazuješ svojo premoč na različnih področjih. Ampak partnerjev in ljudi,ki so to dojeli, je praktično zelo malo. Zato smo nekateri pač sami. Lp, D.

Veseli me, draga D.,

da najini stališči le nista tako močno oddaljeni kljub temu, da sta najini izhodišči že po definiciji različni.  Močno potrebo po »dialogu« čutim v tebi, vendar se mi zdi, da ta dialog zaradi razočaranj, ki jih omenjaš poteka bolj v tebi, kot pa z drugimi. Sopodpišem Tvoje stavke o prožnosti in uporabi moči. Sam se počutim močnega, vendar sem bil vedno navdušen nad sabo, ko mi za razplet konflikta te moči nikoli ni bilo potrebno uporabiti. Razžalostila me je le  zagrenjenost Tvojih zadnjih stavkov. Ob njem sem se spomnil na Zupanov dialog iz Menueta za kitaro…(včeraj sem ga ponovno slišal v filmu Nasvidenje v naslednji vojni).

A)  Vi niste srečni gospod Berg?!

B)    Srečen? Eno samo življenje imam, pa naj ga preživim kot bebec zgolj zato, da bi bil srečen? Ne, na to jaz ne pristanem!

Igraš tenis D.?

Sebastijan

Običajno nisem cel dan za računalnikom al insploh nekaj dni nič, zato odgovarjam tako hitro kot neki “intermniak”. Med nebom in zemljo sem obtičala nekje na sredini- pri srcu, čeprav me lovijo roki in bi morala početi popolnoma druge stvari. Tj.moj tenis lopar visi na vidnem mestu, čeprav ga nisem prijela v roke že nekaj let, sem pa popolnoma zares razmišljala o karateju,ker pa to pri nas za ženske nekako ni najbolj razširjeno, sem misel opustila in počnem druge stvari, da ohranim svoje nemirno telo v kondiciji. Zupanovo misel bi nadaljevala z Kerteszovo( madžarski Nobelovec,ki je bil v Auschwitzu). Življenja nikoli ne moremo začeti znova, le nadaljujemo ga lahko, usoda smo mi sami, v preseku časa in dogodkov, ki nas ujamejo v določeni smeri, v katero se premikamo. Čeprav sem izjemno uporniške narave te dni res nimam veliko razlogov za optimizem, očitno dobro bereš med vrsticami. Spremenimo lahko le sebe, ne sveta okrog nas, a včasih tudi to ni dovolj. LP, D.

/se nadaljuje/

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Pisma | Brez komentarjev »