Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za Marec 2012

Odprto pismo doktorici Mateji Končini Peternel

Objavil Rado dne 22.03.2012

Dr. Mateja Končina Peternel, vrhovna sodnica na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

Spoštovana ga. Mateja,

prebral sem vaš odgovor na na temo: “Cepljenje in alternativna prehrana”. V odgovoru ste se lotili tudi razlage družinskega zakonika. Sam sem sicer proti njem, a argumentov ne bi še enkrat ponavljal. Več je tu:

Tokrat vam pišem, ker vam želim dati majhen nasvet. Če želite, da bomo o vaši razlagi pozorno prisluhnili, ali tekst zavzeto prebrali, vam svetujem, da ga ne podpisujte z “vrhovna sodnica RS”. Sodišče  je v tem hipu institucija, ki nima nobene avtoritete in verodostojnosti pri večinskem delu prebivalcev Slovenije. Sodišča so v svoji praktični posledici  že daljši čas, še posebej pa v zadnjih nekaj letih, zgolj steber za obrambo elit.   Vse sodbe v tej smeri to nedvomno izkazujejo. Ne nazadnje tudi  zadnje poročilo o litijskem primeru.   

Če torej želite, spoštovana ga. Mateja Končina Peternel, da bomo resno obravnavali vaše tekste ter prislunili njihovim argumentom, potej jih raje podpisujte z “državljanka RS, Mateja Končina Peternel”.   Le v tem primeru bodo vredni temeljite presoje.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kratke domače, Medsebojni odnosi, Pomembno | 2 komentarjev »

Udba in nerazumevanje duhá časa v katerem je nastala.

Objavil Rado dne 17.03.2012

Pod átako ideoloških naslednikov poražencev II. svetovne vojne se pri oceni nekdanjega državnega ustroja Jugoslavije pozablja na širši okvir časa v katerem je nastala ena zadnjih, od številnih oblik Jugoslavije.

Jugoslavija je bila s svojo družbeno ureditvijo, takoj po koncu največje vojne vihre 20. stoletja, moteč dejavnik za »naravnega« zaveznika, Sovjetsko zvezo, zaradi svojega NE  Stalinu. Prav tako ta država ni ustrezala zahodnim zaveznikom,  saj so jo zaradi socialistične ureditve uvrščali v sovražen, prosovjetski blok.   Čas trajanja te Jugoslavije je bil identičen času trajanja hladne vojne, vse tja do padca Berlinskega zidu.  Iz navedenih razlogov je bila ta država na eni strani »prestreljena« z agenturo sil Varšavskega pakta, kot tudi z agenturo Zahoda.  K temu je potrebno pripisati še dejavnosti Jugoslovanske emigracije, ki je v odnosu do matične države nihala med zgolj sovražno propagandnim delovanjem in med celo diverzantsko aktivnostjo.  Če se tu dotaknem  najprej slovenske emigracije, je potrebno najprej omeniti tisto, ki je v tujini lobirala s protijugoslovansko propagando.  Obstajala je tudi slovenska oborožena emigracija, tki. križarji, oz. Matjaževa vojska, ki jo je izdatno financirala (tudi) angleška vlada. Križarji, ki so imeli tabore vsepovsod po Avstriji – največji je bil ta v bližini Salzburga, so se urili v diverzantskih veščinah. Mnogi so tudi vdirali v Slovenijo, kjer so vršili diverzije na industrijske objekte, kakor tudi izvajali uboje. Zelo pomembno je bilo tudi novačenje v Matjaževo vojsko iz nabora protisocialistično usmerjenih Slovencev, tudi na tleh takratne SR Slovenije!   Po letu 1958 so križarji usahnili. Deloma zaradi uspešnega razkrinkanja s strani jugoslovanskih varnostnih sil, deloma pa zato, ker je zaradi čedalje pomembnejše vloge Jugoslavije v svetu, prenehalo angleško financiranje.

Še precej aktivnejši pa sta bili prosrbski in prohrvaški  emigraciji.  Bili sta bolj organizirani in imeli sta tudi vsak svoje vojaško krilo. Vseh 35 povojnih let obstoja Jugoslavije sta vršili atentate na jugoslovanske diplomate v svetu. Eden izmed mnogih, tudi zelo znan je bil uboj jugoslovanskega veleposlanika Rolovića  na Švedskem.  Zelo znan je bil tudi v številnih publikacijah opisan, poskus atentata na našega predsednika, ko je prihajal na generalno skupščino OZN v New Yorku.  Poleg oboroženega delovanja zunaj  je prihajalo tudi do oboroženih vdorov v Jugo.  Eden najbolj znanih vdorov je tisti spomladi leta 1972, ko so vrhunsko izvežbani in z najmodernejšo vojaško opremo oboroženi ustaški diverzanti   pri Šentilju vdrli v Jugoslavijo.  Prišli so z namenom zanetiti vsejugoslovansko vstajo.  A klima v Jugi ni bila takšna. Do vstaje sicer ni prišlo, a kljub vsemu so komandosi uspeli pobiti nekaj sto naših teritorialcev, dokler jugoslovanske oblasti nanje niso poslale niške specialce, ki so jih pobili tam nekje v Bosni.

To so bile torej širše okoliščine permanentne državljanske vojne, med emigracijo in med matično državo. Jugoslavija, ki je bila svetovno priznana država in od šestdesetih let dalje tudi pomembna članica Gibanja neuvrščenih, je bila zaradi odprtih meja (po letu 1968)  precej ranljiva.  Brez proaktivnega delovanja jugoslovanskih varnostnih sil, države ni bilo mogoče braniti. Delovanje in oboroževanje emigracije je bilo potrebno spremljati že zunaj. Iz te potrebe se je torej okrepila vloga UDBE (Uprave državne varnosti) .  Organizacijsko je bila udba  razdeljena na obveščevalno dejavnost (informatorji) in na operativce.  Najbolj umazani del je padel na slednje. Marsikdaj so preventivno likvidirali kakšnega, emigrantskega organizatorja, ali pa se zgolj maščevali za kakšno žrtev iz nabora jugoslovanskih diplomatov.

Vsi jugoslovanski diplomati in njihovo osebje v tujini je imelo obvezo, obveščevalno spremljati emigracijo. ***Tudi mnogi novinarji zunaj so prevzeli podobno obvezo.  V tem kontekstu je tudi bila vloga Mitje Meršola. Enostranske slabšalne konotacije novice o »umazani« obveščevalni dejavnosti Meršola, ni mogoče sprejeti. Ta enostranskost  gre na rovaš histeričnega medijskega senzacionalizma ter na permanenten kulturni boj, ki si ga gre desni politični pol.

Ne trdim, da je zgoraj zapisana vsa resnica o udbi.  Pravim le, da prav vsaka dejavnost v udbi, niti ni bila zločinska, niti ni bila nemoralna.   Takšno trditev bi bilo mogoče dati šele po temeljiti analizi in nikakor skozi medijski stampedo.

*** Vloge diplomatov in tajnih služb vseh dežel na svetu, se od časov obstoja udbe niso spremenile.  Ne pozabite. Naša tajna služba je na mednarodnih linijah ujela tudi pogovor našega premierja Janše.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 11 komentarjev »

Dr. Miro Cerar, predsednik sodnega sveta, kaj pa načelo sorazmernosti?

Objavil Rado dne 13.03.2012

Vaša zaključna misel v oddaji Odkrito,

me je zares presenetila.  Sicer ste se zadržali pri konkretni oceni primera, a izjava o arogatnem obnašanju prizadetega Vaskrsića  vam je  vseeno ušla, češ toliko in toliko opominov je dobil, a vseeno ni plačal.   Tako rekoč,  po vaši oceni, je skoraj iskal kar se mu je zgodilo.

Dobrodošli v realnem svetu gospod Cerar. Tam globoko pod sodnimi dvoranami in globoko pod pisarno  Sodnega sveta se odvija realno življenje. Morda bi veljalo kdaj tudi pogledati skozi okno. Spodaj se ljudje rojevajo, se borijo za eksistenco in spodaj ljudje tudi umirajo.  V realnem svetu se ljudje vsakodnevno borijo za lastno likvidnost in preživetje.  Pogosto se tudi zgodi, da denarni tok za krajši, ali tudi za daljši čas usahne.  Mar veste kako se človek počuti takrat?  Tisto, čemur vi pravite dejanje arogance  je lahko tudi dejanje obupa.  Kakršna koli je že lahko grozeča izbršba, človek v določenem trenutku ne more storiti ničesar.  Ta človek, dr Cerar, ki bo deležen neusmiljene neproporcionalne izvršbe je lahko isti človek, ki ga Vaše sodišče, niti Ustavno sodišče,  ne bo hkrati tudi uspešno zaščitilo pred neizplačilom plač podlega delodajalca.  Niti mu ne bo zagotovilo plačila prispevkov. Kako boste zagotovili sorazmernost v strogosti sodišča do, na eni strani primerov kot Vaskrsić, na drugi strani pa do primerov delavcev Vegrada, Steklarske nove,  STC in drugih?  Ali bo krivce iz  teh navedenih propadlih firm dosegla vaša dolga roka? Oba, dr. Cerar poznava odgovor. Najverjetneje ne bo pravih kazni za storilce, pa tudi sodišče prizadetim ne bo napolnilo želodcev.

In ko sem po vašem zadnjem komentarju, že med odjavno špico, s pogledom še enkrat zaobjel omizje, takrat gospod Cerar, mi je postalo jasno,  da ne blefirate.   Zares vejamete, da je življenje sodnih dvoran, pravo življenje.  Naenkrat mi je tudi postalo jasno, da v studiu gledam bitja s tujega planeta. Ali iz vzporednega sveta? Ne le zakoni, tudi elita ki je te zakone spisala ne živi in ne pozna istega življenja, realnega življenja, ki se odvija globoko pod sodnimi dvoranami.

 

Dodatek

V spodnjem tekstu sem naredil analogijo med odločanjem sodišča v primeru Vaskršić in med presojo  silobrana – sorazmernosti, kadar sodišče ocenjuje posledice telesnega spopada.  

  1. O tistem, kar se med dvema, ki se spopadeta, zgodi v sekundi  pravniki kasneje debatirajo ure in ure. In pri tem so izjemno natančni. Kdo je začel, ali je tisti, ki se je branil imel možnost zbežati? Ali je glede na nasprotnikov napad uporabil pretirano obrambo? Ali je po obranitvi napada, braneči se nadaljeval z (nepotrebnim) protinapadom? Ali je braneči se izbral premočno obrambo (npr. zaradi poskusa klofute je napadajočemu zlomil roko, ali pa mu razbil vse zobe)?
    V tisoče detajlov se spuščajo pravniki pri presoji tega, kar se zgodi v eni sami sekundi.
  2. Ali sodniki načelo silobrana (sorazmernosti) uporabljajo tudi pri lastni presoji in izdaji Sodbe v imenu ljudstva? Sodnik – pravni strokovnjak ima dovolj časa, da presodi s kakšnim orodjem bo zaščitil interese upnika in integriteto sodišča. In pri tem ocenil še družbene posledice sodbe (na družino, ki bo pahnjena v socialno bedo). V konkretnem primeru je sodnik vedel, da je bil dolg z vsemi stroški vred že plačan, a ni ustavil prodaje hiše.
  3. Vsem, ki aktivno obvladajo kakšno borilno veščino, se njeno obvladovanje jemlje kot obremenilna okoliščina, če pride do pretiranih posledic pri drugem sodelujočem v spopadu. Ker gre za pravne strokovnjake , da  je  v konkretnem primeru Vaskrsić  sodišče uporabilo pretiran ukrep (je prekoračilo silobran), je tudi obremenilna okoliščina. In če dr. Cerar stanovsko pristransko zagovarja ta pretiran ukrep, ne more imeti mojega spoštovanja. Ne glede na moje dosedanje spoštovanje do njega.
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 25 komentarjev »

Dvojna izvršba za isti znesek, odvetniško maslo!

Objavil Rado dne 13.03.2012

Znana zgodba o zaplembi hiše

in o neverjetni zlorabi sodišča se generira že iz odvetnikovega postopka.  Odvetnik, ki zastopa posameznega upnika, zelo rad, oz. zelo pogosto že v štartu*** vloži dvojno, ali celo trojno obliko izvršbe.    Za vsako dodatno predlagano obliko izvršbe, odvetnik  poviša svoj račun.

Torej, če odvetnik pripravi predlog izvršbe na bančnem računu, zaračuna (npr) , 50 eur, potem lahko za dodatno izvršbo na nepremičninah zaračuna dodatno, glede na odvetniški stroškovnik. Recimo 40 eur (priprava listin, zemljiškoknjižni izpisek).  Skupno torej  90 eur.  Upnikom je za ta dodatni odvetniški zaslužek vseeno, le da dobijo svoje.

Ta pojav je zelo pogost – uporablja  ga večje število odvetnikov.  V danem primeru litijske družine so se torej združili odvetniška nenasitnost, vnemar jeznega upnika in popolna odsotnost zdravega razuma sodne veje oblasti.  Če bi deloval zdrav razum vsaj enega od treh akterjev do tega,  katastrofalno pretiranega dogodka, ne bi prišlo. Rekel bi, da ne le posamezna veja oblasti, celotna družba potrebuje resetiranje.

***  Odvetnik bi lahko deloval postopno. Če prva oblika izvršbe ne bi  bila uspešna, bi lahko naknadno uveljavljal drugo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kratke domače, Pomembno | 17 komentarjev »

“Ukradena” Slovenija, moja dežela.

Objavil Rado dne 8.03.2012

Pravi lastniki blagovne znamke: Slovenija, moja dežela.

Polemika, kdo je lastnik blagovne znamke Slovenija, moja dežela  je nepotrebna. To ni Studio Marketing, ki je to akcijo vodil, niti nista to Zdravko Duša kot ustvarjalec, ali morebiti celo Jernej Repovš.  Pravi lastnik je Gospodarska zbornica Slovenije, ki je akcijo financirala.

GZS je namreč leta 1983 ustanovila Center za turistično in ekonomsko propagando Slovenije.  Prvi direktor tega centra je bil diplomirani filozof, Leopold Perc.  Odlikoval ga je profesionalen odnos in neskončno veliko energije.  Prav Leopold Perc je spoznal, da promocija Slovenije ne more biti učinkovita, če je razdrobljena med različne institucije.  Zato je zasnoval strategijo in izdelavo in izvedbo predal takrat že uveljavljeni agenciji Studio marketing.   Leopold Perc pa je vseskozi stal za akcijo, jo podpiral ter lobiral za finančna sredstva, pri Turistični zvezi Slovenije, Zvezi obrtnih združenj,  Zadružni zvezi ter pri splošnih združenjih, – za gostinstvo in turizem, trgovino,  živinorejsko predelovalno industrijo, drobno gospodarstvo ter promet in zveze.  Zaradi razdrobljenosti interesov je bilo takšno akcijo težko voditi in jo pripeljati do konca.  V veliki meri je prav zaradi pravega úvida in njegove energije, ki je presegala profesionalnost funkcije, ki jo je opravljal, bila ta akcija uspešna v tolikšnem obsegu.

Jernej Repovš, ki v imenu Studia marketing pojasnjuje in razlaga, da je pred Sparovo akcijo vse pravno uredil z morebitnimi in resničnimi lastniki te blagovne znamke, za kaj takšnega nima mandata.  Akcijo Slovenija moja dežela je preko Gospodarske zbornice Slovenije, financiralo celotno slovensko gospodarstvo.  Delavci Studia Marketing so bili le dobro plačani profesionalci, ki so delo sicer dobro opravili.  To je vse! Repovšev posel s korporacijo Spar je potrebno nemudoma ustaviti, krivce za zlorabo pa sankcionirati.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Medsebojni odnosi, Politika, Pomembno | 15 komentarjev »

Nedeljski izlet, razstava orhidej in eksotičnih metuljev.

Objavil Rado dne 4.03.2012

Dobra ura je bila potrebna, da sva premagala pot iz spodnještajerskega do meje med Slovenskimi goricami in Prlekijo. Cvetličarna Kurbus iz bližine Gornje Radone se je lotila zahtevnega projekta, prenesti košček ambienta tropskega gozda v naše kraje.  In ta poskus sva hotela videti.

Po plačilu ne previsoke vstopnine še korak in  že sva bila v tropskem raju.

Živopisano rastlinje in dišeči ambient povsem drugačnega sveta, nas v hipu prevzame.  Postaviti in vzdrževati  okolje, ki je primerno tej eksotiki gotovo ni enostavno. 

Ljudje smo kot metulji begali od ene do druge cvetlice.   Fotoaparati, mobilci so škljocali.

Rapsodija v rumenemRapsodija v rumenem

In spodaj  ena mesojedka za našega Don Marka. Z lahkoto bi požrla sršena.

Ne le flora, tudi favna je dopolnjevala ambient rajskega vrta. Seveda pa si nihče od nas ni drznil trgati od drevesa spoznanja.

 Za slovo še pravljični detajl . . .

. . . in že smo  v drugem, metuljem namenjenem prostoru.   Velikanski živopisani metulji so povsem neženirano letali med nami ter predrzno sedali na naše glave, ramena, . . .

 . . . naslednji je mladi deklici celo sedel na prst

 drugi zopet so “padali” na pomaranče

 Predstavil sem vam le košček raja. Za kaj več se boste morali potruditi sami v Mele pri Gornji Radgoni. 

Opravljen cvetlični “šoping”  nama je dodobra napolnil prtljažnik in že sva odbrzela proti središču Slovenskih goric.  Gostilna Švarc pri Lenartu

naju je presenetila s kvaliteto ambienta, kulinarike in z zelo sprejemljivimi cenami.  Mlada natakarica, ki naju je stregla, je pa sploh bila cukrček.   Ob dobrem rumenem muškatu so zelo teknile orade in file Stroganov.

Au revoir.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Potepanja | 6 komentarjev »

mikstone.wordpress.com/, blog nekdanjega Janševega specialca je izbrisan.

Objavil Rado dne 1.03.2012

Vse kaže, da je dolga roka prizadetih vseeno segla vse tja do ZDA.

Blog in prigode Janševega insajderja Kunstelja, ki so dobro leto burile duhove na slovenski politični  sceni,  so z nocojšnim večerom nedostopni.  V tem hipu še ne vemo točnega razloga,  sumimo pa lahko, da je bil Janša s premierskega položaja uspešnejši in močnejši od pravnih poskusov svoje odvetnice.  

En trn v peti našega premierja je torej manj.  Zdaj so po vsej verjetnosti na vrsti, po vzoru vladavine 2004 – 2008, domači mediji in njihovi uredniki.  Tu bo najbrž šlo lažje.  Sova in “rdeči” direktorati, (Gulič), so že obvladani. V perspektivi  bo “obvladano” tožilstvo in ne bi bil presenečen, če bi tožilec v primeru Patria, “nenadoma” spoznal, da nima dovolj dokazov zoper obtožene in bo obtožbe umaknil.

Če potegnemo paralele z vladavino 2004-2008  in s sedanjim premierstvom, ugotavljamo, da je v drugem mandatu Janša precej hitrejši in učinkovitejši. V prvem mandatu je potreboval pol leta, da je začel z kadrovskimi eliminacijami.  V tokratnem je bil bliskovito hiter in je udaril že na prvi seji vlade.   Ta hitrost kaže, da je šel Janša na volitve z jasnim in izdelanim konceptom.  Tudi hipoteza,  da je  predvolilni manever Viranta, z ustanovitvijo nove desnosredinske stranke, pravzaprav Janšev skriti manever, je v luči vseh teh dogajanj, dobila novo potrditev.   Zdaj je jasno, da Janković ni zaradi lastne nespretnosti izgubil mandata, ampak je v tej konstelaciji sil, bil brez možnosti že v samem štartu.

Dodatek:

Novi Kunsteljev naslov:  http://mikstone1.blogspot.com/

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika, Pomembno | 12 komentarjev »