Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Vinko Möderndorfer, Pokrajina št. 2

Objavil Rado, dne 27.12.2011

Film (Tv Slovenija, v ponedeljek zvečer ), 

kot mokre sanje simpatizerjev domobranstva.  Povsem enostranski, izkrivljen izkaz teorije zarot in temnih ozadij.  Maščevanje domobrancev za povojne poboje in za ves povojni čas, ki so ga morali preživeti  molče in na družbenem obrobju.

Za film II. svetovna vojna ne obstaja. Niti ni obstajala NOB. In ni bilo niti državljanskega spopada 1941 – 1945.  Celo socialistične revolucije ni bilo. Bil je le povojni poboj domobrancev in bila je socialistična internacionala,  ki je branila in še brani “tekovine revolucije”, ne le vse do konca prejšnjega stoletja, ampak tudi v novem stoletju.  Celo osamosvojitev Slovenije  in vzpostavitev parlamentarne demokracije je za avtorje nerelevantno dejstvo. Hobotnica imenovana komunizem je nesmrtna.  In neuničljiv je tudi tudi generator antikomunizma.  V imenu povojnih pobojev, bo boj proti levici, ki je  naravni dedič morilcev, vprašanje časti in zdrave morale dolgih generacij za nami.

Seveda bi bilo prikladno zapisati, da je film naročil Vatikan.  In da je narejen po meri Vatikana.  Tudi, če je oboje vsaj malo res,  je film predvsem izkaz patologije ustvarjalcev.  V temnih kamricah duše ustvarjalcev se je kot rak razrastel enostranski fenomen teorije zarote, ki je bil najprej zaukazan s strani strankarskih vodij, zdaj pa že živi samostojno življenje.   Kot Al Kaida, ki povsem zlahka živi in deluje brez Osame bin Ladna.

John Steinbeck se v romanu Vzhodno od raja, sprašuje, ali smo odgovorni za grehe staršev?  Ali nam je greh že položen v zibko?   Konec romana nam daje upanje in svobodo.  Timšel. Ti lahko (gospoduješ lastnim grehom). Konec nas odveže krivde staršev, odveže nas svetopisemske krivde Adama in Eve. Sami smo tisti, ki kreiramo svojo usodo in vso pravico imamo, da živimo brez krivde za leto 1945 in za vsa prejšnja in kasnejša leta.  Tudi, če nismo podpisali nobene, tozadevne  resolucije.  Film nam te svobode ne dovoljuje. Film nam krivdo izvirnega greha zaukazuje.

  • Share/Bookmark

9 odgovorov v “Vinko Möderndorfer, Pokrajina št. 2”

  1. Milica pravi:

    Izjemna recenzija.
    Bravo Rado!

  2. nevenka nevenka pravi:

    Nisem gledala, je pa dejstvo, da česa drugega od ljudi, ki so zboleli za isto boleznijo kot Dežman, ne moreš pričakovati.
    Komunizem je posegel direktno v financiranje nenasitnega žrela cerkve. Cerkev zato prešteva njegove žrtve, svojih pa nikoli.
    Tudi nakradeno imetje iz cele zgodovine ji ni noben problem, le komunizem ji mora “vrniti” vse kar je “njeno”. itd…
    Izgubljene duše je pravzaprav sploh ne zanimajo, le svoj prav hoče večno imeti.
    Ojdipov kompleks v razmerju z bogom, čigava je mati zemlja.
    Božja ali cerkvena?

    Božjega delca najbrž ni.
    Prostor in čas pa sta.
    In mi smo v njem. Zaslužimo si bodočnost brez dednih obremenitev.

  3. Rado Rado pravi:

    Nevenka,
    kot zanimivost. Gartner je v filmu “videl” predvsem ameriški spektakl
    http://iztokgartner.blog.siol.net/?s=Vinko+Moderndorfer%2C+Pokrajina+%C5%A1t.+2
    s prozori seksa.

    Tvoj komentar Nevenka je pa zadetek v polno.

    “Komunizem je posegel direktno v financiranje nenasitnega žrela cerkve. Cerkev zato prešteva njegove žrtve, svojih pa nikoli.”

    To pa sploh. Eden boljših povzetkov krščanskega odnosa do socialističnega obdobja, kar sem jih prebral.

  4. nevenka nevenka pravi:

    Veš, jaz Gartnerja ne berem.
    In me figo briga kaj se njemu prikazuje.

  5. nevenka nevenka pravi:

    Še to bi pripomnila, mediji, ki vsiljujejo selektiven in pridobljen spomin mladim generacijam, kreirajo nove ekstremiste. Zato je to tako škodljiv pojav.
    Zgodovina mora biti pošteno dokumentirana in do nje se tudi mora vzpostaviti kritična distanca, ki ne more povzdigovati nobenih napak, kot da so bolj upravične.
    Kar je slabo, je slabo. In se ne bi smelo več ponoviti. To je edino sporočilo, ki bi se ga morale mlade generacije oprijeti.

  6. Blanca pravi:

    Rekla bi, da se vse ujema.

    Dnevu državnosti je bilo potrebno dati antikomunistični značaj.

    Televizija Slovenija je od časa Grimsovega zakona, globoko v desničarskem upravljanju. Ne nazadnje glej zaplete televizijske ombudsmanke s programskim svetom.

    Film ni pustil nobene možnosti drugačnim interpretacijam. Tistih nekaj prizorov, ki so govori o domobranski kolaboraciji je bilo umeščenih zgolj toliko, da naj bi bil videz uravnoteženosti.

    Nevenka zgoraj ima najbrž kar prav. Zaslužimo si bodočnost brez dednih obremenitev.

  7. Brane pravi:

    Nevenkin prvi komentar je dober, vendar namerno pozablja, da niso vsi antikomunisti cerkveni pripadniki. Lahko so zgolj navadni državljani, ki iščejo resnično zgodovino. Alergičen sem na to, da če sem kritičen do komunizma, se me takoj označi za belčka in cerkvenega “ziclederja”. Prav tako se mi zdi omenjanje Dežmanove bolezni nesramno. Če je mišljen ozdravljen alkoholizem, je to kvečjemu vzgled. Če pa je bolezen zavzemanje za zgodovinsko resnico, potem jaz vidim bolezen drugje..

    Kar pa se tiče drugega komentarja, pa lahko Nevenko potolažim, da je resnična zgodovina še vedno dovolj pretvorjena, še vedno se skrivajo resnična dejstva, še vedno je blokada medijev za desno usmerjene bralce. Upam pa, da vedno manj..

  8. nevenka nevenka pravi:

    Brane, jaz nisem komentirala antikomunistov, komentirala sem kar sem komentirala, nič ni treba drugega ugotavljati.
    Dežman ima bolesten odnos do zgodovine in zelo moteno percepcijo današnjih razmer, kar je bilo razvidno tudi na njegovem blogu, pa še verski fanatizem ga je odnesel v čudne sfere.
    Kar se zgodovine tiče ne rabim nobene tolažbe.
    Zgodovina ne more biti leva ali desna. Zato pa govorim o kritični distanci. Mislim, da sem bila za povprečno pamet dovolj jasna in se ni treba delati ožuljenega.

  9. Blanka pravi:

    Če je Janša v čem uspel, potem je uspel ravno v tem, da je ljudem vgradil desničarske plašnice.

    Ljudje, Brane npr., Dela, Dnevnika sploh ne berejo, pa vseeno govoričijo o ”blokadi medijev za desno usmerjene bralce”. Če bi te časopise zares brali, bi videli članke, ki so kritični prav do vseh v političnem spektru

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !