Včeraj,

na ustanovitvi nove Veteranske organizacije (katere po vrsti že?), smo lahko slišali upravičene kritike  snovalca našega odpora proti JLA, brigadirja Krkoviča, o razcepljenosti slovenskega naroda, o kulturnem boju, ki se na temo II. svetovne vojne še vedno bije z nezmanjšano močjo.  Krkovič ima v tem segmentu seveda prav.

A v včerajšnjem slavnostnem govoru ni  Tone Krkovič ničesar povedal o lastni udeležbi pri razpihovanju kulturnega boja. Ničesar ni povedal o politiki Janeza Janše od predvolilnega leta 2004 dalje.  Ko je Janša z zaostreno retoriko ponovno razplamtel ideološka nesoglasja II. svetovne vojne.   Ničesar ni Tone Krkovič povedal o retoriki desničarskih strankarskih shodov, kjer po pravilu govorijo in prepričujejo drug drugega, vzpodbujeni od elitnih strankarskih govorcev,  o tki. udbomafiji, o komunajzarjih, o Murgeljskem možicu, ki bojda plete vse niti iz ozadja.  Ljudskim množicam torej slikajo vraga po vzorcu nekdanje komunistične oblasti,  ki nas je permanentno svarila s priročnim in vedno prisotnim notranjim sovražnikom. 

Spravi, oziroma vsaj pomiritvi strasti smo bili najbližje okoli leta 2000.   V tistem času smo se bolj ukvarjali z razvojnimi problemi in perspektivami, kot pa z krivdo in grehom enih, ali drugih.  Upanje o pomiritvi je bilo blizu.  Bodi torej nova Veteranska organizacija. Ukvarjaj se z vrednotami osvoboditve. Zavzemaj se pravično umestitev našega odpora v zgodovinski spomin slovenskega naroda.  Opozarjaj na pomembne može  oboroženega odpora, Krkoviča, Janše in drugih.

A ne poskušaj te nove Veteranske organizacije uporabljati pri dnevni politiki.    Ne uporabljaj jo za strankarske obračune!  Vsak takšen poskus bo za novo obdobje skalil mir in odvrnil prepotrebno pozornost Slovencev k razvojnim problemom ljudi v 21. stoletju.    In na može, ki si zaslužijo slavo za svoj prispevek pri oboroženem odporu bo vrgel novo senco.