Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Albanci na začasnem delu v Sloveniji.

Objavil Rado, dne 12.07.2010

Na rob letošnjem “odkritju” izkoriščanja tujih, predvsem  bosanskih delavcev,  na začasnem delu v Sloveniji, bi rad  dodal svoja opažanja ob nedavni obnovi fasade na stanovanjski hiši.

Za delo sem se dogovoril z Albancem,  ki je imel – po predhodnem preverjanju in pogovorih s prejšnjimi naročniki del -  najboljše reference in je bil ob tem še cenovno ugoden.  Zaposlenih ima 10 delavcev, vsi so njegovi sonarodnjaki  in hkrati lahko delajo na dveh gradbiščih.

Z delom (pet delavcev) so pričenjali ob polosmih zjutraj in so delali do polosmih zvečer. Ob enih popoldan so izginili za eno uro. Kasneje sem izvedel da so hodili v eno srbsko (!) gostilno na kosilo. Vmes so sicer imeli še eno pavzo za kavo (približal se mi je en Albanec rekoč: “Ako oćeš, da skuvaš kavo, ako nećeš onda ništa”. Seveda sem jo skuhal :-) ). V enakem tempu so delali vseh deset delovnih dni, brez pavze in brez morebitnega vzpodbujanja s strani kakšnega šefa. Prosto so imeli le nedeljo. Na vsako delikatnejnejše vprašanje, ali na poskus dogovora o kakšnem honorarnem, ho-ruk delu, so imeli odgovor: “Pitaj šefa”. Med delavci sta bila tudi dva brata velikega šefa, oz. lastnika firme, ki pa nista imela nobenih privilegijev. Delala sta z istim tempom.

So takšni delavci in takšni medsebojni odnosi fenomen?
Najbrž. Ne verjamem, da so kaj posebej dobro plačani, a plačilo kakršnokoli je že, jim je zagotovljeno. Ni jim treba vdirati v pisarne naročnikov in moledovati za zasluženo. Zanje bo nedvomno poskrbel njihov šef. In tudi kakšnega odpeljal z razkošnim avtom do letališča.

Tehnični podatki: Fasada tipa demit, izolacija stiropor Baumit 12 cm, s toplotno prevodnostjo 0,032 W/m2

  • Share/Bookmark

19 odgovorov v “Albanci na začasnem delu v Sloveniji.”

  1. Rado Rado pravi:

    Nisem zadovoljen z naslovom,
    ki mi ga je dodelil administrator.
    “Point” mojega bloga je na fenomenu dela Albancev in ne na fasadi. Le-ta je zgolj ilustracija.

  2. katarina pravi:

    :) no ja, vsak naj si misli svoje. ker sem delala po gradbiščih, ker poznam strukturo takih firm in odnosov vem, da je pogostokrat zadaj strah, odvisnost in/ali hvaležnost. en tak je imel vse v službi preko njihovih s.p.-jev, ki jim jih je on odprl, jim denar dajal sproti in ko so šli enkrat domov niso upali več nazaj, ker so ves denar sproti porabili (beri poslali domov, kupili hrano zase). zakaj niso upali nazaj? ker niso plačali davkov in prispevkov za svoj s.p.. ampak ta glavnemu šefu je bilo vseeno, ker je vedno dobil dovolj delovne sile za delo v sloveniji. da ne omenim, kje so spali … enkrat sem doživela tudi to, kako je skoraj poln avtobus dleavcev znorel na šefa, ker jim ni dal denarja, grozili so mu celo z noži, mu razbili avto … ampak kot rečeno … vsak vidi s svojimi očmi. :)

  3. Rado Rado pravi:

    Seveda nisem imel toliko opravkov z gradbeništvom, kot si jih imela ti Katarina. Zato kakšnih zaključkov “ne morem vleči”.

    Gledam le ta posamičen primer. Zdelo se mi je, da šefu sploh niso nevoščljivi njegovega razkošnega avta. Prej bi rekel, da so bili celo ponosni nanj.

  4. NoMercy pravi:

    kdor je opazoval “albance/šiptarje” v slaščičarni kjerkoli v EU je lahko prišel do enakega sklepa že pred štetjem :)

  5. nevenka nevenka pravi:

    Tudi moji starši so pred mnogimi leti imeli gradbeno ekipo Alabncev.
    Moj oče je vedno rekel, da tako pridnih in skromnih ljudi še ni videl. Ravno tako so delali cele dneve in res zaslužuili vsak cent.
    Poznam ljubljansko družino Halitijev, imajo lokale po Ljubljani. Imajo prav poseben družinski red in sorodniki delajo kot mravljice v družinskih podjetjih. V mladih letih, nič postopanja in žuranja, cel teden je deloven in cel dan je deloven. Šele ko postaneš šef, se življenje nekoliko spremeni.

  6. P.J. pravi:

    Gre za enega izmed pojmov, ki je v Sloveniji praktično izkoreninjen… lojalnost. Kot je Rado pisal že v eni predhodnih tem: “Ne moremo imeti vsi vsega (hkrati) in pod enakimi pogoji.”. Ti ljudje se trudijo delati dobro, karkoli že pač počnejo. Niso nagnjeni k “instant bližnjicam”. Denar je večini le sredstvo in ne cilj.

  7. katarina pravi:

    nevenka: … pozabial si povedat, da se morajo poročati samo z albankami, po možnosti jih grejo iskat v domovino, pripeljejo sem in one potem delajo tista dela, ki jih moški ne. recimo čistijo lokale – seveda zavite od nog do glave, mesijo testo za bureke, ipd. njihove ženske nimajo vstopa v javnost, smao z možmi, pokrite in dvomim, da se katera od njih kdaj nauči slovenščine.

    nimam nič proti njim, moja mam je vedno rekla da je moj foter odpadnik, ker je čisto drugačen od teh albancev. pa vseeno … raje imam takega očeta, pa hodim okoli normalno oblečena za ta del evrope, si izbiram partnerja ki ga jaz hočem imet in imam otroke s tistim, s katerim jih hočem jaz imet. vse ima svoje dobre in slabe plati.

    rado: res je, ponosni so na to, a tudi bosanci so ponosni na svojega šefa, ki ima veliko, pa njim da primerno plačilo. sej je tudi meni kul, da ima moj šef dober avto, lepo hišo in nove stroje v hali, če imam tudi jaz kaj na trr-ju.

  8. NoMercy pravi:

    na forumih je en kup babnic, ki bi jim prav privoščil albanstvo :)

  9. nevenka nevenka pravi:

    Ja, Katarina, to je res, poročajo se po svojih pravilih, le redkokdo se opogumi in vzame Slovenko, samo enega poznam. Je pa tako, da do sedaj v resnici še ene njihove ženske nikoli nisem videla.
    Samo nekakšni nečaki, bratranci od bratrancov…
    Nekateri, ki so dolgo v Sloveniji, se ogledujejo tudi po našem slogu življenja in znajo biti do svojih običajev tudi kritični, a jih na koncu, če se le da, še vedno upoštevajo.

  10. David pravi:

    NM, prav na žleht način se strinjam s tabo. :D

  11. katarina pravi:

    NEVENKA: mesto v katerem živim zdaj je zelo malo, res res malo. do danes sem ženske članice družine, kiima največ placev s hamburgerji in bureki in kebabi videla samo ob nedeljah dopoldan, ko zavite od tal do glave čistijo tiste place. meni osebon se to zdi žalostno, ker je ženska omejena strogo samo na dva prostora in dvomim, da se tiste punce sploh šolajo dalje, ker jih ni nikjer videti, niti jih še nisem slišala govorit slovensko.

  12. Rado pravi:

    Hudomušni komentar:

    Katarina: “si izbiram partnerja ki ga jaz hočem imet in imam otroke s tistim, s katerim jih hočem jaz imet. vse ima svoje dobre in slabe plati” :-)

    Katarina, malo te moram zbosti in seveda opozoriti na razkorak med željami (hotenji) in med potrebami. Nisem prepričan, da ti potrebuješ prav tisto, kar si ravno želiš (hočeš). Nasprotno, prav resno se mi zdi, da bi pogosteje bilo bolje zate, če ti vseh hotenj ne bi uspelo realizirati.

    Neprestano egostično postavljanje le sebe v ospredje nas omejuje, nam zamegli pogled na sočloveka, na družbo okoli nas. Streči le sebi, pomeni jesti le Fastfood hrano. Kaj pa vitamini in minerali? In balastne snovi. Malo manj jaz, jaz, jaz-a prosim.

  13. Nataša pravi:

    No, pri nas so pa bolj na “prostosti”. V rutah so starejše ženske, moji letniki (37) pa ne nosijo več rut. Slovensko znajo slabo, govorijo neko mešanico srbohrvaščine, albanščine in pivščine, ampak se kar precej sprehajajo naokrog – ne vem, če je treba kateri čistiti možev lokal… Mularija pa je že čisto enaka ostalim. Je pa res, da je Pivka zelo zmiksan kraj in je mogoče asimilacija močnejša. Vragsigavedi. V glavnem – albankam se pri nas doma ne godi ravno slabo.

  14. NoMercy pravi:

    takole čez palec: 3/4 babnic katoliško / srednjeevropske / belorasne vzgoje bi se lahko zgledovale po albankah in se ne razkazovalo kot slabo odrezana govedina v mesnici :)

  15. Nataša pravi:

    Je pa tudi druga plat te silne zakritosti z oblačili – za vsako, ki pride v trgovino, kjer delam, moram še kakšne pol ure luftati.

  16. katarina pravi:

    Rado: v tem primeru se trdno okelpam egoizma. če se ga ne bi bi bila poročena mogoče v kosovo, sigurno pa z albancem, ob katerem bi se mi zmešalo. če so tebi starši zbirali ženo in si bil zadovoljen z njihovim izborom ne pomeni, da boš lahko ti izbiral ženo / moža tvojim otrokom. mislim kake maš res.

    kar se pa tiče egoizma na sploh pa se raje vzdrži dajanja rpipomb na račun mojega življenja, ker ne veš kako živim in koliko pride do izraza lasten egoizem. o tem mi lahko sodita samo moji hčeri, ti nikakor in pod nobenim pogojem ne. :)

  17. Rado Rado pravi:

    Uf Kako si se razpištolila Katarina. Ali predznak “hudomušni” ni nič zalegel? :-)

    Kakorkoli že, nikoli ne presojam življenja samega (kot mi napačno očitaš), ampak le tisti del javnega nastopanja in le tvoje produkte.

    Sem imel med osnutki že dolgo en tekst na temo razlik med potrebami in hotenji. Zdaj ga za tvoje potrebe*** dajem na svetlo.

    LP.

    *** Vem, vem, ne pa tudi na tvojo željo :-)

  18. katarina pravi:

    :) glede na to da že lep čas ne objavljam so se mogoče moje želje in potrebe poenotile. no, ne da bi ti vedel, ker se pač ne čutim dolžno razlagati kako in kaj gre v mojem življenju, ampak vseeno. eh .. ti in še ene trije ste mi vedno dajali občutek, da veste kaj je za meen (naj)bolje in kako jaz (ne)pravilno živim. dddd …. kot da vas je kdo kdaj pooblastil za to vlogo. :)

  19. nevenka nevenka pravi:

    Veš kaj Rado samo izpolnjene želje osrečujejo, potešene potrebe pa zadovoljujejo.
    In jaz bi bila rada srečen človek.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !