Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za Junij 2010

Gaji in lezbijke me ne zanimajo

Objavil Rado dne 30.06.2010

Gaji in lezbijke me ne zanimajo

in niso predmet moje siceršnje pozornosti.  A vendar so te dni prav istospolno usmerjeni zapolnili ves medijski spekter. Nemogoče se jim je izogniti. Pravice manjšine ponosno da zahtevajo.  Enake pravice, kot jih imajo heteroseksualci.  In borili se bodo vse do izpolnitve zahtev.  V naprednih, levoliberalnih krogih veljaš za “zadnjo prase”, če nisi skupaj z gaji na barikadah.

Uf, malce zaskrbljen sem zaradi tolikšnega enoumja. Mar sploh smem izraziti še kakšno drugo mnenje?  Zdaj, ko sem napaden naj zgolj v samoobrambi povem,  da ne delim prevladujočega mnenja in da vidim v tem “boju” precej protislovij.

Parada ponosa

Ponosni, da so gaji in lezbijke, pravijo.  Na kaj? Da so istospolni?  Je biti istospolen nekaj boljšega in lepšega, kot biti heteroseksualen?  Meni se ne zdi. Tudi obratno ne. Da bi jaz naj bil ponosen, ker sem hetero?  Kaj ima ponos sploh pri tem?   Biti istospolen, ali biti hetero je pač naravno dejstvo na katerega posameznik očitno ne more sam vplivati.  Torej tudi ne more biti predmet ponosa.  Zato je zame Parada ponosa, oprostite izrazu, debilno, ali vsaj nesmiselno poimenovanje korakanja gor in dol.

Istospolna manjšina

V sozvočju z demokratično družbeno ureditvijo v kateri končno smo,  moramo vsem mogočim  manjšinam zagotavljati posebne pravice.  Ker so pač manjšine, so krhke in nemožne lastne obrambe.   V imenu človekovih pravic mora torej prevladujoči sloj družbe zagotoviti posebne pravice tudi manjšinjskemu sloju.   Pa so istspolni res manjšina?   V matematičnem smislu že mogoče.  V teoriji množic so množica istospolnih Slovencev, podmnožica  vseh Slovencev ne glede na spolno usmeritev.   A kot državljani Slovenije imamo istospolni in heterospolni enake temeljne državljanske pravice; do šolanja, do zaposlitve, do volitev, do zdravstvene zaščite, ipd.    Spolna usmeritev pa je človekova intima, ki ne sme in ne more biti predmet javne obravnave.   Torej tudi ne more biti “prejemnik”  posebne zaščite.

Ogroženost istospolnih

Od lani se lahko spominjamo napada na aktivista Blažiča, letos smo priča vandalizmu in prostaškemu pisanju na stene lokala in na stene sodničine hiše.  Nedvomno sta ti dejanji vredni vsega obsojanja, kakor tudi pregona s strani represivnih organov.  A ne smemo pozabiti. V istem času, se je poleg omenjenih incidentov zgodilo še 72 drugih kaznivih dejanj; vlomov, družinskega nasilja, posilstev in poskusov posilstev.  Ali so ta kazniva dejanja manjvredna? Je v družinskem prepiru pretepena ženska manj vredna od (zaradi gejevstva) poškodovanega Blažiča. Gotovo ne.  Obe dejanji sta sta izraz iste družbene, ali osebnostne patologije, ki jo je treba v enaki meri vzgojno in represivno odstranjevati.  Razpihovanje ognja ob grafitih – ob napadu na Parado ponosa je pompozno, nepotrebno in politično navijaško dejanje.

Poroke istospolnih

V čem se hetero in istospolni razlikujemo?  Heteroseksualci  imamo močan notranji nagon po prenosu genoma.   V ta namen se  združimo z nasprotnim spolom in imamo otroke. Poroka poenostavlja pravna in ekonomska razmerja, ki omogočajo zdravo vzgojo otroka.  To je vse.  Istospolni takšnega nagona nimajo, ali pa je napačno usmerjen***  (do istega spola), torej tudi ne morejo prenašati genoma, zaradi česar je organizacijska oblika – poroka – nepotrebna in jim ne pripada. 

***  Na tem mestu moram poudariti, da gre pri izrazu “napačen” le za biološki vidik.   Družbeno gledano so istospolni enakovredni člani družbe, ki s svojim ustvarjalnim delom lahko prispevajo h “kolektivnemu zavednemu in nezavednemu” (Jung, From).

Dodatek (samo za Simono Rebolj).

Simona,

na svojem blogu si me “obdolžila”, LDS-ovskega aktivizma.  Kot lahko bereš danes  je moj gornji prisevek v direktni opreki s politiko LDS-a in z ekshibicionistično tiskovno koferenco na temo vandalizma zoper istospolne, ki sta jo imela pomembna člana LDS-a, Ziherl in Zalar.  Me prav zanima kako si boš pojasnila lastna  nasprotja.    :-)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Medsebojni odnosi, Pomembno | 65 komentarjev »

Zrnec je slovenski politiki nastavil ogledalo – Crnkovič & co. pa v jok.

Objavil Rado dne 27.06.2010

Poslušam in berem odzive na četrtkovo državniško proslavo,

in preveva me sočutjeSočutje do slovenskega estabilismenta, ki jih je Zrnec globoko prizadel.  V odmevih smo lahko slišali  znanega režiserja, ki je bil do scenarija globoko odklonilen,  tudi naš prvi mož parlamenta, dr. Gantar je povedal, da mu predstava “ni sedla”,  najbolj pa se je o proslavi razpisal kolumnist  Sobotne priloge Dela,  Marko Crnkovič.  Z ognjem in mečem se je spravil na Zrneca, pardon na tistega ki je Zrneca spustil h državnemu koritu.  Državnost je preresna stvar, da bi se z njo ukvarjali komiki.

Pa je kritikom mogoče brez premisleka slediti?  Je bila predstava tista, ki je bila slaba, ali je odsev v Zrnečevem ogledalu tisti, ki kritikom ni po volji?  Po mojem mnenju je predstava odlično odslikavala presečni trenutek stanja v naši politiki, družbi.   Na Crnijevo bolečino, so po mojem mnenju tudi  kulturniki del tiste patologije, ki prizadete tako boli.   Od tod celostranska refleksija v Delu.

Potrebno bo začeti znova, v tem delu ima dr. Cukijati prav,  čeprav so najbrž nameni celotnega njegovega govora na slavnosotni seji parlamenta, bili globoko enostrankarsko koristoljubni.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Kritike, Pomembno | 17 komentarjev »

Ali Siolova blogosfera razpada?

Objavil Rado dne 9.06.2010

Zadnje dni nihče več ne urejuje spletnih strani.

Izginil je spisek hišnih blogarjev, nihče več ne menjuje začasno izpostavljenih, dolgoletni hišni blogarji ne objavljajo več.  In kje je Crni? Wanted!

Če k temu dodamo še zmanjševanje števila objav in komentarjev nas misel vodi k zatonu blogerstva. Je res, da je šlo pri bloganju le za modno muho? Ali pa le Siolu pojema sapa?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Medsebojni odnosi | 106 komentarjev »