Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za September 2009

Upor zoper sindikate v Muri je najbolj deplasirana stavka v zgodovini Slovenije.

Objavil Rado dne 21.09.2009

Poslušam jezne klice stavkajočih Murinih delavcev, zoper sindikate in sem začuden.

Bolj stavkajoči ne bi mogli pogrešiti, kajti za Murin sestop je kriv skoraj izključno Murin menagement. Odsotnost programov in odsotnost dela na lastnih blagovnih znamkah, ter slab stik s svetovnimi modnimi trendi je tisti ključ, ki je potegnil Murin voz navzdol.

Stavkajoči poskušajo slepo povzeti nekaj, kar ima malo stičnih točk. Povezanost Gorenjskih sindikatov z lastnim vodstvom in kriza svetovne tekstilne industrije pač nista primerljivi.  Čisto mogoče je, da so stavkajoče delavce v Muri vzpodbudili v upor tudi delodajalci.  Rezultat bo katastrofalen. Če pustimo na stran tiste izjeme  povezanih  sindikatov z vodstvom,  je sindikat kakeršenkoli je že, pravzaprav edini branik delavskih interesov.  Moč sindikatov bo padla in delodajalci bodo ob državnem nevmešavanju, imeli zaposlene še bolj na čistini – brez vsake obrambe. 

Stavka, ki je seveda mnogo prepozna, ne bo ničesar prinesla v žep Murinih delavcev, še Hugo Boss bo skomignil za rameni in obremenil Muro z nekaj milijovov evrov kazni za neizdobavljeno blago.  Prav mogoče je, da bo zaradi niza dogodkov padla celo “Socialna država”. Nebrzdani liberalizem, ki je svet pahnil v krizo pa bo dobil nov zagon.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno | 11 komentarjev »

Dnevnikove zablode – meje novinarske svobode!

Objavil Rado dne 10.09.2009

Beremo zadnje dni,

kako se dnevnikovi novinarji in skoraj celoten novinarski ceh huduje nad sodnico, ki je izrekla začasno prepoved objavljanja določenih tekstov na rovaš italijanskega podjetnika.  Pri tem jih razlogi za začasno prepoved niti ne zanimajo, oz že prejudicirajo spor.

Ali tisku zares želijo natakniti uzdo, ali pa imajo ljudje, ki so predmet novinarske obravnave, tudi kakšne pravice?  Nedvomno jih imajo.  Tudi, če se bo na koncu izkazalo, da so imeli novinarji prav, ima prizadeti vseeno pravico preveriti stališča na sodišču, ki je v tem primeru zadnja inštanca.  Dvom v sodišče, je dvom v inštitucije sistema. Ne gre ga izrekati kar zlahka.

In ker zdaj pozorneje prebiram Dnevnik, sem naletel na članek, ki se ukvarja z razvpitim primerom krvnega delikta.  Dnevnikov naslov: Krvoskrunec, ki naj bi najstniški hčeri spočel otroka, stopil pred sodni senat. 

Ali se “Dnevnik” zaveda, da se je v drugem delu gornjega  stavka sicer pravilno izrazil v pogojniku ” . . . ki naj bi najstniški hčeri spočel otroka, stopil pred sodni senat”, a v prvem delu ga eksplicitno in nedvoumno imenuje krvoskrunec?  Bralci torej nedvoumno izvemo, da je prizadeti zares krvoskrunec, le za trditev, da je najstniški hčeri spočel otroka, smo še v dvomih. Implicite: Krvoskrunec je že od prej.   S takšnim stavkom je Dnevnik, že davno preden je to spoznalo sodišče, prizadetega nedvomno ožigosal kot krvoskunca.

Bralci smo v odnosu do profesionalnih mojstrov peresa, postavljeni pred težko dilemo: “Ali naj novinarjem, ki ne obvladajo (ali morebiti celo zlorabljajo) formalno logičnega pisanja v slovenskem jeziku, sploh še karkoli verjamemo”?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno | 9 komentarjev »