Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za Februar 2009

Ogrožen je ugled Slovenije,

Objavil Rado dne 18.02.2009

nam ob zadnji Podobnikovi potezi, skoraj v en glas hitijo pripovedovati politiki. Kateri ugled imajo v mislih? Morda takšnega, ki smo ga dobili ob podpisu Vilnjuške izjave? Ali tisti ugled poslušnega učenca velikih sil, ki je bil razkrit pred dvema letoma, ko je Rupel dobil “navodila” od Busheve administracije, kako mora Slovenija ravnati v zvezi s priznanjem Kosovega?  Naš ugled očitno stoji na osnovah kimanja “tavelikim”.

Za tovrsten ugled nas ne bi smelo skrbeti. Pač pa nas bi moralo začeti skrbeti za naše interese. S papagajskim kimanjem tavelikim predvsem ogrožamo naše interese.  Ali nam je tesno sodelovanje (beri: brezprizivna podrejenost) z ZDA kaj pomagalo na Kosovem? V mislih imam koncesijo za mobilno telefonijo na Kosovem, ki jo je Mobitel pridobil na legalen način. Pa  jo je ameriški urad na Kosovem, kar storniral v dobro zainteresirane ameriške družbe.   In dalje, zaradi poslušnosti ZDA smo pohiteli  s priznanjem Kosovega  s čimer smo ogrozili svoje nedvomno bistveno večje gospodarske interese, v za nas veliko pomembnejši Srbiji. 

Z vso skrbjo politikov za naš ugled nismo mogli preprečiti, da nam pred športno tekmo pred štirinajstimi dnevi v Belgiji ne bi zopet zaigrali slovaške himne.  Če na področju ugleda ne gre tako dobro, se bi morali fokusirati na naše interese. Kajti le-ti so na dolgi rok pomembnejši od ugleda.  Učimo se od najboljših. Učimo se od RKC, ki se je zaenkrat “odrekla” ugledu in predvsem skbi za čim večjo akumulacijo kapitala in posestev. Ko bo dobila od države vse kar bo lahko, potem se bo zopet posvetila duhovnosti in svojemu “ugledu”.

Za interes Republike Slovenije gre! Odločnost je tista, ki šteje. Odločnost nam je leta 1991 omogočila samostojnost, kljub nasprotovanju skoraj kompletne mednarodne javnosti. In le naša odločnost nam bo priborila prost dostop do odprtega morja.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Politika | 12 komentarjev »

Zahteve za vojaško pokojnino za nekaj Slovencev, častnikov nekdanje JLA

Objavil Rado dne 5.02.2009

S svojo zahtevo so nekdanji časniki dregnili v osir slovenskega domoljubja.

Slovenija je takorekoč plebiscitarno planila pokonci in vsi skupaj ter vsak posebej se čutijo dolžnega javno izkazovati gnus do te zahteve. Tudi predsednik Türk in nekdanji predsednik Kučan sta se pridružila plebiscitu.  Vsak, ki bo morebiti podprl zahtevo oficirjev bo deležen enakega odpora in zaničevanja.

Naj se za trenutek vrnem v obdobje pred slovensko osamosvojitvijo. Spominjamo se preko štirideset let enoznačnega glorificiranja partizanskega odpora proti okupatorju.  Za drugačne misli in trditve takrat ni bilo prostora.  Malo pred osamosvojitvijo in v največji meri kasneje, pa smo vendarle spoznali da resnica, ki so nam jo servirali ni bila edina resnica. Da obstajajo na zmagoviti strani tudi temne lise. 

Ali smo se iz tega kaj naučili?  V tem hipu tega ni videti. Tudi slišati ni nobenega glasu razuma in niti poskusa celovito pregledati slovensko osamosvajanje. Ta hip še vedno potrebujemo neomadeževano pravljico okoli katere lažje mobiliziramo klene Slovence.  Pa vendar tudi vsa osemdeseta leta in čas notranjega vretja v Sloveniji, ni bil enoznačen čas. Ni obstajala črnobela situacija! Ni bila na eni strani avangarda, ki je hotela Slovencem dobro, na drugi strani pa tisti grdi oblastniki, ki so hoteli Slovencem slabo.  Obstajala je ravno prava mešanica avangardnih skupin, od katerih so nekatere s vso hitrostjo silile iz Jugoslavije  ven, druge pa so ta proces zadrževale.  Glede na politično situacijo, padec berlinskega zidu, razpad Sovjetske zveze, smo izkoristili prav optimalen trenutek za odhod iz Jugoslavije. Takšen poskus kakšni dve leti prej bi se zelo verjetno končal veliko bolj tragično za Slovenijo. 

Tudi ob dnevu osamosvojitve in ob pohodu tankov JLA na naše meje  stvari niso bile črnobele. Domovina Slovenija je bila takrat in je še danes do marsikoga mačeha. Spomnimo se na mnoge Slovence, ki so ostali v jugovojski in servisirali našo teritorialno obrambo z informacijami iz JLA. Spomnimo se tistega Slovenca (tajnega obveščevalca od Janše), helikopterskega pilota JLA, ki je prevažal kruh za kasarno, pa je bil sestreljen s strani teritorialcev.  Danes je že več stvari znanih v zvezi z vlogo generala Kolška. Tistim Kolškom, ki mu očitajo, da je vodil napad na Slovenijo in ki je podpisal grozilno pismo. Danes bolje poučeni že vemo, da je general Kolšek odigral eno ključnih vlog pri minimiziranju žrtev in škode, ki se je zgodila ob spopadu. Celih šest dni je zadrževal beograjske generalske jastrebe. Z zamudo je izpolnjeval ukaze iz Beograda. Prepreprečil je bombandiranje s tem, ko je umaknil letalsko eskadrilo JLA, ki je že bila v zraku in na poti proti ciljem v Sloveniji.   In to so samo drobci iz prispevka tistih Slovencev, kakor drugih oficirjev, ki so ostali v JLA tudi po pozivu slovenskih oblasti.  Utemeljeno lahko verjamo, da nam bi srbski general, ki bi bil na Kolškovem mestu že od prvega dne, povzročil na stotine milijonov evrov večjo škodo, kot je bila sicer povzročena.  Da o človeških žrtvah ne govorimo.

Za druge oficirje ne vem, njihovo vlogo je potrebno podrobno proučiti. Za generala Kolška pa sem prepričan, da je v tistih šestih dneh do zamenjave***, Slovenijo obvaroval pred veliko več žrtvami in pred veliko večjo materialno škodo.    Sem pa izjemno razočaran nad tistim delom slovenske intelektualne elite, ki pozna zakulisja takratnega dogajanja pa si oportuno ne upajo vzdigniti svoj glas razuma.  /General Kolšek preživlja svoje starostne dni že nekaj časa težko bolan in v ne kaj zavidljivih materialnih pogojih/  Ali bomo potrebovali prav tako štirideset let, kot v primeru državljanske vojne v času II. svetovne vojne, da bomo osvetlili še zakulisja slovenske osamosvojitve?

*** Beograjski štab je ugotovil, da Kolšek bojkotira številne njihove ukaze, zato so ga tudi zamenjali in priprli!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Medsebojni odnosi | 18 komentarjev »