Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za November 2008

Kdo ima Pahorja v šahu? Dr. Dimitrij Rupel zopet na sceni!

Objavil Rado dne 27.11.2008

Presenetljiva novica.

Če izvzamemo vernike SDS-a najbrž nihče v Sloveniji ne aplavdira dr. Ruplu. Resnici na ljubo tudi ni pravih razlogov za kaj takega.  Seveda se lahko strinjamo premierjem Pahorjem o Ruplovem velikim zunanjepolitičnim opusom.  Vse od osamosvojitve dalje.  Pa vendar ima Ruplovo delovanje od časov ljubljanskega županovanja celo serijo diplomatskih kiksov. Mnogi od njih so tudi kapitalni. Pahor jih nedvomno pozna.  Čemu je torej Pahor Rupla vrnil na sceno?

- Eden izmed razlogov bi lahko bil medsebojni boj za prestiž med njim in med predsednikom Türkom.  Tudi, če omenjeno rivalstvo zares obstaja, je ukrep imenovanja Rupla za  svetovalca vlade, bistveno premočan.  Zatu mu ne dajem prevelik odstotek verjetnosti.

- Drugi razlog bi lahko bil kakšna vezana zakulisna trgovina z opozicijo.  O vsebini tega tajnega dogovora seveda zaenkrat še ne morem slutiti.  Je pa ta razlog najbrž verjetnejši od prejšnjega. Najbrž bo čas pokazal kaj več.

- Tretji razlog bi lahko bil ameriški interes.  Dr. Rupel je precejšnji del življenja preživel v ZDA. Od študijskih časov dalje.  Pa kasneje veleposlaništvo v ZDA.  Skratka veliko možnosti je bilo za Ruplovo “kontaminiranje”.  Postopek “kontaminacije” je znan.  Dokazov za to nimamo in jih nikoli ne bomo dobili.  Lahko pa razmišljamo v tej smeri na podlagi številnih indicev.  Naša zunanja politika je več kot celo desetletje proameriška.  Skoraj brezrezervno smo podpirali ameriško imperialno politiko. Da nova vlada ne bi krenila v “napačni” smeri, ji je bilo potrebno dati proameriškega nadzornika. To pa pomeni, da so tudi na Pahorja močno pritisnili.

Katerikoli razlog je že bil za Ruplovo vrnitev na sceno,  v vsakem primeru se meče zloslutna senca na Pahorja.   Ali je premier ujetnik lastnega ega, vezane trgovine, ali pa je v oblasti zunanjih sil?  In to ne tki. sil kontinuitete, ampak veliko močnejših sil.  Pahor je izgubil moje simpatije in najbrž  je v očeh volilcev, ki so glasovali za spremembe, veliko mero kredibilnosti izgubila tudi vladajoča koalicija.  Sprašujem se le, zakaj so Kresalova in Golobič tiho? Čigav Kapital, oz. katera velika politika vlada Sloveniji?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika | 62 komentarjev »

Avtocestne vinjete v Sloveniji – kako zadovoljiti EU?

Objavil Rado dne 22.11.2008

Osebno sem sicer ceno za poletno vinjeto “konzumiral” že v treh dneh po uveljavitvi.  Vendar le moj (posameznikov) osebni interes ne more biti merilo za politiko na tem področju. 

V zvezi z vinjetami se nam bolj, ali manj ponujata dve spoznanji. Dve dejstvi.

Prvo spoznanje je, da z obstoječo ceno vinjet ne bomo zbrali dovolj sredstev za plačilo avtocestnih obveznosti.

Drugo dejstvo pa je nezadovoljstvo EU-ja z našo zasnovo zgolj polletnij in letnih vinjet. In njihovo nezadovoljstvo je že izraženo z blokado kreditov za avtocestni odsek.

Vprašanje je torej, kako ukrepati, da bomo optimalno rešili oba problema.

Prvo spoznanje nam najbrž ne dopušča  nobenega dvoma, da mora priti do podražitve obeh vinjet, polletnih in letnih.  Da zadovoljimo še zahteve Evropske skupnosti, k temu vpeljimo še štirinajstdnevno vinjeto,  katere cena pa naj bi bila 35 EUR, (ali vsaj 30 EUR). Te bi bile namenjene tujcem in tranzitnemu prometu skozi Slovenijo. Kalkulacija za dosedanjo nizko ceno (35 EUR za polletno) je namreč temeljila prav na pričakovanjih, da bomo iz naslova tranzitnega prometa pridobili precejšen delež prilivov v avtocestno blagajno.

Morebitna nizka cena za tedenske vinjete bi namreč zrušila kompleten sistem na katerem so bile vpeljane vinjete. Pri vpeljavi cene 10 EUR za tedensko vinjeto bi se breme za odplačevanje avtocestestnih obveznosti enormno prevalilo na zgolj slovenska pleča.  Smo mi mar servis za hrvaški turizem?

Moj predlog, ki izvira iz gornjih spoznanj:

1) Vpeljati desetdnevno vinjeto, katere cena ne sme biti nižja, kot 30 EUR.

2) Zvišati cene polletnih in letnih vinjet.

S tem bi si zagotovili višje prilive, hkrati pa bi zadovoljili zahteve evropske komisije.

S cenami*** (npr)  30 EUR za štirinajstdnevno, 60 EUR za poletno in 90 EUR za letno bi nedvomno povišali prilive, novouveljavljenem proporcu pa tudi EU ne bi mogla ničesar očitati.

 

*** To je zgolj vzorec. Seveda mora izračun temeljiti na podatkih o pričakovanem prometu, ki pa so vladi nedvomno znani.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno | 21 komentarjev »