Če izvzamemo učinke prepoznavne blagovne znamke “angleška kraljica” in posledično mogoč priliv turistov iz Commonwealth-a, je obisk angleške kraljice v Sloveniji spomenik “niču”.

Slovenci množično in zavzeto “sodelujemo” pri predstavitvi strogih protokolarnih zahtev angleškega dvora in z neznosno lahkostjo pozabljamo na pomanjkanje vsebine obiska.  Osredotočamo se na dolžino repkov na fraku ter razmišljamo o še dovoljenem dekolteju. Jedilnik in seznam povabljencev je tema, ki buri naše duhove. In sedežni red na banketu. Kdo bo sedel najbližje njenemu kraljevskemu visočanstvu?

Z radostjo v srcu gostimo angleško kraljico in se pridružujemo Angležem pri njihovi nostalgiji za že davnaj preminulim imperijem.  Gostitelj, naš predsednik Tűrk in angleška kraljica bosta spregovorila o “globokih filozofskih vprašanjih”.  Z rahlim priklonom, ali z majhnim priklekom, kadar gre za ženske, bomo izrazili spoštovanje, če nas bo kraljica poiskala s pogledom.

Naj parafraziram “velikega maga” iz Murgelj: “Ja, danes so dovoljene sanje, jutri pa je nov dan”.  Povprečni Slovenci se bomo že jutri vrnili k vsakdanjemu problemu, kako zagotoviti denar za položnice, ekologi se bodo vrnili k reševanju okoljskih težav, makroekonomisti pa k sanaciji velike svetovne finančne krize, kot posledice podivjanega finančnega liberalizma.

Sanjajmo torej vsaj še en dan.