Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za Oktober 2008

Prijateljstvo

Objavil Rado dne 31.10.2008

 

“Prijateljico imam”, mi je zaupal oni dan znanec, ki sem ga srečal ob šanku in me častil s kavo.

Pozorno sem prisluhnil.

“Z drugega konca Slovenije je. Občasno greva skupaj v hribe, na kakšen koncert, ali pa se preprosto dobiva na klepetu.  Stal sem ji ob strani, ko je preživljala travme ob ločitvi z možem. Pa tudi zdaj, ko v njeno življenje prihajajo drugi moški ji “pomagam” pri oceni, če kaj veljajo”.

 

“Sliši se povsem korektno”, sem mu delal in previdno vprašal: “Ali pri tem obstaja še kakšen problem? Si morda zaljubljen vanjo”?

 

“To ne”, mi pravi, “ni mi težko prisluhniti ji, le tako kritičen odnos ima do mene. Zadnjič mi je očitala, češ da se premalo trudim, da bi v družbi jaz prevzel stroške runde.  To je sicer res, vendar če jaz ne naročim runde, se tudi ne rinem v ospredje pri plačilu.  Trenutno nisem v situaciji, da bi se razmetaval z denarjem.

Drugič zopet mi je očitala, da jo vabim na koncerte le kadar dobim sponzorske vstopnice.  Da jih nikoli ne plačam iz lastnega žepa.

Pa prav pred kratkim je jezno zavihala nos, ko se je sosed, ki naju je že videl skupaj obrnil name in dejal: “Kaj pa tvoja, ali gre z nami”?”

Kot, da se po eni strani sramuje moje družbe.”

 

Nato je moj  znanec odpil še en dolg požirek in pomodroval: “Ves čas sem bil prepričan, da ji kljub vsemu dajem veliko. Na voljo sem, ko ji je hudo. Razglabljam z njo na dolgo in široko o njenih problemih, rame za jokanje ima kadarkoli na voljo.  Zdaj pa skoraj vidim, da so ji ljubši materialni znaki mojega prijateljstva”.

 

Razumevajoče sem ga gledal in mu sočutno kimal.  Nisem imel pravih besed zanj, a izgleda da mu je vseeno odleglo. V zadregi, kot da ga je nenadoma postalo sram svoje izpovedi, se je na hitro poslovil: “Ah, bo že nekako. Oprosti, ker sem te moril s tem”.

 

Ostal sem še, kavo ali dve, dolgo za šankom. Zamišljeno sem zrl nekam daleč, natakarica me je obzirno pustila v tišini, in razmišljal o zmaterijaliziranem svetu, o skrhanih medčloveških odnosih . . .  Bife sem zapustil nedvomno modrejši, a z veliko več neodgovorjenimi življenjskimi vprašanji,  kot sem jih imel, ko sem prišel vanj.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Medsebojni odnosi | 20 komentarjev »

SDS-ove kosti za glodanje.

Objavil Rado dne 24.10.2008

 

V svojem članku Maske padajo  je SDS vrgla svojim vernikom novo kost za glodanje.

 

Osnova za nedvomno tendenciozen članek je bil Türkov seznam povabljencev na banket s kraljico.

Moje mnenje je, da Türkov seznam zares nekoliko nenavaden, a kot predsednik ima gotovo diskrecijsko pravico, da povabi ljudi po svoji presoji. Jaz na njegovem mestu bi vsekakor povabil druge (po svoji presoji pač). Kdo drug zopet druge. Zato pri tem ne vidim problema. Ljudje smo si različni.

 

SDS seveda ima pravico, da izreka pripombe na Türkov seznam povabljencev. Nič ne rečem. Je pa gotovo tendenciozen tisti del članka, kjer omenja Ribičiča, pa pogovore o Titu.  Pa omenjanje Mao Ce Tunga. In Popita. Še posebej pa namigovanje, da je bil predsednik  vmešan v afero Patria in da se je s povabilom Cviklu zahvalil za njegovo vlogo v tej aferi. Ta je pa premočna. Bolna, bi rekel jaz.  Predsednik Türk se s kraljico ni pogovarjal o Mao Ce Tungu, niti o Titu in o komunizmu.  In ni nameraval povabiti Popita in Ribičiča.

Vsa ta imena in namigi zapisani v SDS-ovem članku, so imela zgolj vlogo “kuriti” čustva svojih vernikov. Z realno situacijo ob obisku kraljice niso imela nobene zveze.

Teorijo zarote torej SDS razširja celo na demokratično izvoljenega predsednika. A se bodo SDS-ovci pri svojih fantazijah sploh kdaj ustavili?  Je zanje zdaj ves svet komunistična zarota? 

 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno | 78 komentarjev »

Angleška kraljica v Sloveniji – veliko forme, zelo malo vsebine

Objavil Rado dne 22.10.2008

Če izvzamemo učinke prepoznavne blagovne znamke “angleška kraljica” in posledično mogoč priliv turistov iz Commonwealth-a, je obisk angleške kraljice v Sloveniji spomenik “niču”.

Slovenci množično in zavzeto “sodelujemo” pri predstavitvi strogih protokolarnih zahtev angleškega dvora in z neznosno lahkostjo pozabljamo na pomanjkanje vsebine obiska.  Osredotočamo se na dolžino repkov na fraku ter razmišljamo o še dovoljenem dekolteju. Jedilnik in seznam povabljencev je tema, ki buri naše duhove. In sedežni red na banketu. Kdo bo sedel najbližje njenemu kraljevskemu visočanstvu?

Z radostjo v srcu gostimo angleško kraljico in se pridružujemo Angležem pri njihovi nostalgiji za že davnaj preminulim imperijem.  Gostitelj, naš predsednik Tűrk in angleška kraljica bosta spregovorila o “globokih filozofskih vprašanjih”.  Z rahlim priklonom, ali z majhnim priklekom, kadar gre za ženske, bomo izrazili spoštovanje, če nas bo kraljica poiskala s pogledom.

Naj parafraziram “velikega maga” iz Murgelj: “Ja, danes so dovoljene sanje, jutri pa je nov dan”.  Povprečni Slovenci se bomo že jutri vrnili k vsakdanjemu problemu, kako zagotoviti denar za položnice, ekologi se bodo vrnili k reševanju okoljskih težav, makroekonomisti pa k sanaciji velike svetovne finančne krize, kot posledice podivjanega finančnega liberalizma.

Sanjajmo torej vsaj še en dan.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno | 6 komentarjev »