Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za Julij 2008

Projekt Slovenski tednik, ali sesipanje opozicije z davkoplačevalskim denarjem.

Objavil Rado dne 25.07.2008

Že precej petkov mi pred hišna vrata mečejo kar nekaj “brezplačnikov”.  Podobno kot “ponedeljkove” reklame, tudi ti časopisi takoj romajo v škatlo za reciklažo. Vendar me je sredi maja le  pritegnila bombastičnost naslovov in velike fotografije  naših političnih veljakov, zato sem tednik, ki se kiti z naslovom: “Slovenski tednik”, dajal na stran, z namenom, da si kdaj kasneje le malo podrobneje ogledam, če je kaj vsebine.  

V prostih julijskih dneh sem to vendarle naredil. Ker me recepti, čvekarije in reklame ne zanimajo, sem se osredotoči le na politične teme. V  konceptu časopisa je, da dajo, večinoma,  po dve udarni temi, na prve tri strani časopisa.  Že po dveh, treh izvodih mi je postalo jasno, da je to časopis za obračun z opozicijo.  Imel sem prav. Vzorec in vsebina sta se pojavljala vse do danes. Ponavljajoče se, zbadljive teme na račun pokvarjenosti  opozicijskih voditeljev ter hvalnica SDS-u in ožjemu krogu okoli našega premierja.   Politična usmerjenost in enostranskost  brezplačnika sta bili tako očitni, da se mi je stvar zdela zabavna.   Opazil sem tudi malo število reklam, zato me je začelo zanimati kod se časopis financira? Izvedel sem, da izhaja s pretežno vladno pomočjo.  Vlada torej odkrito ruši opozicijo z davkoplačevalskim denarjem.  Neverjetno! Tu pa ni več šale. Ali bi kaj takega bilo mogoče, npr.  v Veliki Britaniji? Da bi laburisti z državnim denarjem tolkli po konservativcih?!  Si predstavljate kakšen trušč bi nastal v tem njihovem kvadratastem parlamentu?!  

Kaj pa naš parlament? Ali so opozicijski poslanci le ovce, da ne vzdignejo “rabuke”? Takšna, politična uporaba proračunskih sredstev je kriminal na državni ravni in terja takojšnje ukrepanje.    

Pregled udarnih tem v desetih številkah Slovenskega tednika, med 16.  majem in 18. julijem letos. Podrobneje si lahko ogledate sami:   Našel pa sem tudi eno razpravo na isto temo:

 16. maj

 - Na zdravje, laški baron! Zgodba o tem, kako si je Boško Šrot prigrabil bogastvo in koliko zapora mu grozi.   – V stranki kot v državi. Hvalnica stranki SDS, ki ima edina izmed slovenskih strank, dobiček - Pivovarji varijo politiko,  magovci pa Reporter. Pripoved o težavah, ki so jih imeli nekdanji magovci ob odhodu iz Dela. 

23. maj

- Tajkuni iz foruma 21. Organigram, ki “dokazuje”, v sliki in besedi, da so vsi slovenski tajkuni pod okriljem Milana Kučana. - Žarek za pošten razvoj. Hvalnica vladnemu pokrajinskemu predlogu.- Minister Zver bo dvakrat dedek.  Ganljiva novica o Zverovih hčerah, ki so hkrati zanosile. 

30. maj

- Golobič ponuja kupčijo Bošku Šrotu.  Zgodba o domnevnem zakulisnem dogovarjanju med Boškom Šrotom in Golobičem - Zoki rad bere in plača, kar mu drugi napišejo.  Zgodba o 400.000 evrih, ki jih domnevno plačuje Jankovič za pisce “svojih govorov. - Radijec zlorabljal hčerko? Namig, da naj bi urednik Tone Petelinšek, ki bo nastopil na volitvah na PAHORJEVI listi, zlorabljal hčerko.  

6. junij

- Konec računov brez krčmarja. Članek o Janševi odločnosti v protitajkunski vojni. - Usoda v lastnih rokah. Namig volilcem, kako se odločiti na bližnjem pokrajinskem referendumu. 

13. junij

- Bush dvajset ur v nebesih. Hvalnica o tem, kako se je v času nedavnega predsedniškega obiska med Bushom in med našim premierjem spletla “posebna kemija”. -  Kos, Kosu ne izkljuje oči. Zgodba o domnevnem klientelističnem odnosu vodje protikorupcijske komisije Draga Kosa, do svojega brata, odvetnika ravenske sistemske tehnike.   

20. junij

- Z luksuznim reaktivcem po nakupih. Saga o potratnem življenju predsednice LDS, Katarine Kresal. - Vsak je svoje sreče kovač.  Nagovor slovenskemu ljudstvu, da naj se odloči za vladni predlog pokrajinske zakonodaje. 

27. junij

- Obsojenec v kabinetu župana. Ogorčenje, ker je ljubljanski župan Zoran Jankovič zaposlil, kot mestnega urbanista, že kaznovanega Mirana Gajška.   (op.  Rado,  Miran Gajšek je bil obsojen v aferi Božičnik, ko je še bil urbanist na mestni občini Celje)  Poleg vsega je Jankovič še prepustil gradnjo Stožic, svojemu rojaku Miškoviću (Miškovič naj bi bil vojaški dobičkar in prijatelj od Miloševića.- Evropski uniji za vzgled. Hvalnica “slovenskemu evropskemu vladanju” 

4. julij

- Tone Rop lagal, Pahor zavajal. Glede Ropove obtožbe Janše,  o dogovarjanjih o incidentih je bila le pretkana igra v režiji Boruta Pahorja. - Navdušili celo Angleže.  Pohvala za uspešno predsedovanje Janševi vladi, od celotne Evrope in še posebej od Angležev.  

11. julij

- Župan postal Pahorjeva denarnica. Dragan Valenčič bo gradil igralniško zabaviščni center v Vrtojbi z namenom financiranja Pahorjeve stranke.  - Izsilila obisk.  Katarina Kresal je s svojo prisotnostjo žalila žalujoče v Sevnici. 

18. julij

- Šrot ukazuje Pahorju. Kljub izstopu iz Pahorjeve stranke ima Šrot še vedno vpliv na Pahorja.  Še več, celo diktira mu politiko.  - Pahor je lagal glede kadrovanja v nadzorne svete.  Pripoved v stilu, tudi oni so bili takšni.

Povzetek:

Stranka SDS se hvali v Slovenskem tedniku,  dne 16. maja, da ima 800.000 EUR profita.  Od kod neki? Odkoderkoli že, naj s tistim denarjem plačuje propagadni časopis in ne z našim, davkoplačevalskim.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika | 20 komentarjev »

Ocena štirih let Janševe vladavine – Pregled po ministrstvih

Objavil Rado dne 16.07.2008

Moja ocena Janševega vladanja, z zgolj kratko obrazložitvijo. Za širšo utemeljitev pač ni bilo dovolj časa.    Pregled po ministrstvih:

Andrej Bajuk, finančni minister,  Populist. Slab minister! Stvari so mu ušle iz rok. Nekaj časa se je še “sončil” na ukrepih predhodnika Mramorja. V dveh letih  je uspel izničiti pozitivni del Mramorjevih reform. Gospodarska rast s katero se diči je le statistični podatek od katerega vsaj ¾  Slovencev nima nobenega benefita. Inflacija! Ocena 2

Dragutin Mate, notranji minister  Uspešen  pri vzpostavitvi Šengena,  navznoter nedemokratičen in slepo pokoren svojemu ideološkemu vodji. Najnižja točka: Pregled policijskih vozil v času afere Strojan. Ocena 3

Dimitrij Rupel, zunanji minister  Slab minister! Neprekinjen niz samovšečnih in za Slovenijo škodljivih potez. Ničesar za izpostaviti! Ocena 1

Lovro Šturm, pravosodni minister, odlično  je začel mandat. Program Lukenda, znižal notarske storitve, začel vpeljevati red v pravosodje. Drugi del mandata pa katastrofa. Izpostavilo se je, da je prvenstveno vitez cerkvene lože. In da je zadovoljitev cerkvenih interesov njegova  prva prioriteta. Ideološki minister! Zaključil s ponudbo katastrofalnega zakona – razdeliti 600 milijonov evrov za neke vojne oškodovance iz povsem drugega časa. Ocena: 2

Karel Erjavec, minister za obrambo. Nesvoboden! Prisiljen je bil izvrševati Janševo obrambno strategijo. V afero Patria je bil porinjen. Zato je pretežno skrbel za interese lastne stranke. Ocena: 2/3

Janez Drobnič, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Minister, ki je utelešal desne vrednote. Pravoveren. Verjel je v tisto kar je počel. Žrtvovan zaradi “višjih interesov”.  Slab na področju odnosa do zaposlenih, boljši na področju “družine” Ocena: 2/3       Marjeta Cocman, dobra zamenjava, ocena: 3

Andrej Vizjak, Ministrstvo za gospodarstvo. Prerazporeditev lastništva na podlagi ideološkega pedigreja, je bila rdeča nit njegovega mandata. Ne zasluži si nobene pohvalne besede. Ocena: 1

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Neocenjen. (To področje sem preslabo spremljal).

Vasko Simoniti, Ministrstvo za kulturo  Najslabša točka Janševe vlade. Začenši s samim arogantnim, za profil kulturnika povsem neprimernim značajem Simonitija. Afere, ideološka vrednotenja, ideološko razdeljevanje kulturnega denarja. Ocena: 1

Janez Podobnik, Ministrstvo za okolje  Demagoški minister. Afere, nepreglednost porabe sredstev . . .  Ocena: 2

Janez Božič, Ministrstvo za promet  tovarišijsko povezan z gradbenim lobijem. Nepregledna poraba denarja. Ocena: 2  Zamenjava Radovan Žerjav, svež veter v vladi.  Oster, odločen, bret dlake na jeziku, ocena: 4

Mojca Kucler Dolinar, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.  Razpeta med dobrimi idejami in med enostranskim ideološkim pristopom Ocena: 3   Predhodnik Jure Zupan, povsem neprimeren, zaletav, neučinkovit, enostranski. Ocena: 1

Milan Zver, Ministrstvo za šolstvo in šport. Sposoben minister.  Nekoliko slabšo oceno dobi zaradi  ideološkega  kadriranja v šolstvu.  Ocena: 3 

Andrej Bručan, Minister za zdravje. Slab minister. Predvsem zaradi forsiranja privatizacije zdravstva je naredil škodo zdravstvenemu varstvu.  Ocena:  2    Zamenjava: Zofija Mazej Kukovič, ugodno presenečenje! Prenove Ministrstva se je lotila smelo in uspela.  Sodobne tehnologije, boljši nadzor nad investicijami.  Ocena: 4

Andrej Virant, Ministrstvo za javno upravo   Sposoben tehnokrat. Delovne sobote, krajši postopki!!!  Uspel skoraj vse probleme s področja javne uprave spraviti pod pokrovko. Problem plač javnega sektorja zna izbruhniti kasneje. Ocena: 4

Janez Janša, predsednik vlade  Sposoben tehnokrat. Manipulant. Machiavelija obvlada skoraj popolno! Razen lani, ko je odprl preveč front naenkrat: Gaspari, Drnovšek, Kučan, afera Sova, ni delal večjih taktičnih napak. Glavna preokupacija njegovega vladanja bila lustracija. Uresničevanje Pučnikove ideje še iz  Demosovih časov.  Odstranitev vseh  sledov, kadrov, politike, kolektivizacije in drugih pritiklin nekdanjega sistema.  Oživil je kulturni boj na škodo diskursa o preživetju v sodobnem svetu.   Zapustil bo globoko sled. Odstranjevanje škodljivih posledic njegovega  vladanja bo trajalo ves naslednji mandat.  Ocena: 2

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika | 153 komentarjev »

Razvojni premislek štev. 9: Zunanjepolitične vizije – Replika na članek Jožeta P. Damijana.

Objavil Rado dne 7.07.2008

Jože P. Damijan je v Financah in v Razgledih objavil prispevek pod gornjim naslovom.

V veliki meri se je z Damijanovim pregledom situacije moč strinjati, še posebej v drugem odstavku, kjer piše: “Da je nacionalni interes dejansko ekonomski interes so se politične elite zavedale že zelo zgodaj”. Dalje piše Damijan: “Toda mnogo bolj poučno kot se učiti na zadnjih srbskih, Bushevih ali Jorasovih napakah je razumeti zgodovino”.

Jorasa je postavil ob bok Bushu?! Pustimo zdaj presojo, za koga je to kompliment, ali graja in poglejmo, če gre v Jorasovem primeru res za napako.
Ali je tisti košček ozemlja res nepomemben?

Narodi se skozi svojo zgodovino povezujejo v različna zavezništva. Tudi slovenski narod je od časa lastnega samozavedanja, “dal skozi”, kar nekaj državnih povezav. Trenutno je Slovenija v EU-ju in nekaj takega se v prihodnosti obeta tudi Hrvaški. Torej ima Damijan s svojim razmišljanjem prav.

Vendar, zgodovinsko gledano, so zavezništva politične tvorbe, ki nimajo niti stoletne, kaj šele, tisočlentne garancije.  Kdo lahko garantira, da evropska skupnost ne bo razpadla že čez petdeset let? Kar nekaj teoretikov sem že bral, ki takšne scenarije napovedujejo že prej. In takrat, ob razpadu bo “prekleto važno”, kako bo zapisanih tistih nekaj kvadratov zemlje, še posebej ob vsej specifiki Piranskega zaliva.  Najbrž ni nobenega dvoma, zakaj nam Hrvaška tako monolitno “odvzema” pravico do direktnega dostopa do morja? To je jasno videti iz vsake Hrvaške notranje in zunanje politične poteze. Zaradi želje po dominaciji nad nami! Ker obstaja možnost, da bo ob slabo zapisani meji, v primeru (neželjenega seveda) razpada EU-ja, ponovno izbruhnila na dan hrvaška želja po dominaciji nad nami in posledično tudi po kontroli našega pomorskega prometa. Takšna kontrola pa pomeni našo ekonomsko podrejenost in odvisnost od hrvaške politične volje.

Zato nam Joras pride še kako prav. Brez njega bi že zdavnaj zdrknili v čisto apatijo.

Damijanovo “orodje”, gospodarsko osvajanje je pravo “orodje”, pa vendar mora gospodarsko osvajanje dobiti tudi ozemeljski zapis. V nasprotnem primeru bodo naši potomci čez 50, 100 let, lahko le z obžalovanjem “bentili” nad našo kilavo politiko ob prelomu tisočletja. Z Damijanovim poudarkom nad važnostjo razumevanja zgodovine  se  lahko strinjamo brez omejitev, ter ga prav zato lahko upravičeno parafraziramo, da: “zelo verjetno ima ozemeljski zapis, vsaj v našem primeru,  tudi ekonomske posledice”.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika | 12 komentarjev »

Amerikanizacija policijskih postopkov.

Objavil Rado dne 1.07.2008

Penkova spektakularna aretacija

je primeren trenutek, da ponovno proučimo policijske postopke.  Ali je standard, ki  ga je policija prevzela od Američanov, namreč da vsakega, ki je aretiran vklenejo v lisice, ustrezen? Če je policaj kvalificiran, da sme avtonomno oceniti, kdaj je situacija tako nevarna, da sme uporabiti “natežje” ukrepe, to je poseči za strelnim orožjem, potem je najbrž ustrezno  kvalificiran, da oceni tudi, kdaj zadostujejo le najblažji ukrepi.

Ali je obstajala kakršnakoli  nevarnost za policaje, ki so imeli nalogo aretirati Penka? Človeka, čigar moč je predvsem v besedah, v glavi? Ali bi bil Penko sposoben poškodovati, katerega od treh vrhunsko treniranih in ustrezno opremljenih specialcev, še posebej ob dejstvu, da so ga presenetili? Bi jim bil sposoben uiti in uničiti dokaze, ob dejstvu da je bilo po hišnih vežah skritih še najmanj deset kriminalistov v civilu? Plus vsa logistična podpora.

Odgovor je jasen in enoznačen. Takšne nevarnosti ni bilo. Zato je bila uporaba lisic povsem nepotrebna.  Še posebej antiterorističnih lisic, ki so namenjene za uklenjanje najnevarnejših hudodelcev.   Uporabo specialcev  za aretacijo donedavnega tožilca iz posebne skupine tožilcev, ter uporabo samoteznih lisic, ocenjujem kot najmračnejši trenutek Janševe vladavine ***.   Je simbolno dejanje, ki izraza Janševo militaristično razmišljanje o absolutni oblasti. Niso važni zakoni, pravo, svoboščine.   Kdor ogroža ugoden imidž vladarja mora biti onemogočen, tudi na najbrutalnejši način.  Kajti za Janeza Janšo, zmagovalca na jugoslovansko armado nedvomno velja Ludvikovo načelo: L’ Etat c’est moi!

Predlagam, da se kompletni policijski postopki prevetrijo, oz. da se uporaba sile prilagodi trenutni situaciji.

*** Seveda ne trdim, da je Janša neposredno karkoli ukazal. Ampak ob totalitarnem tipu vodje,  podrejeni oprode sami uganejo kakšne so vladarjeve želje in kakšna so njegova hotenja.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno, Politika | 21 komentarjev »