Komunizem,

ali komunistični družbeni sistem obstaja (Kuba, Severna Koreja, Kitajska), oz.  je lahko obstajal le v tistih državnih ureditvah, kjer so mu priznali vlogo avantgarde* delavskega razreda.

Od leta 1990 dalje imamo v Sloveniji svobodne, večstrankarske volitve. Kakršnakoli avantgarda katere izmed partij, ali rdeče, ali črne, v pogojih parlamentarne demokracije ne pride več v poštev.

Kdor govori o komunizmu, ali postkomunizmu v Sloveniji dandanes,

1) ali nima nobenega pojma o pojmu

2) ali je zaveden s strani desnih strankarskih ideologov in partijskih liderjev

3) ali je zaveden s strani senzaciolističnih medijev

4) ali pa se zaveda nesmisla, a ga vendarle širi, oz. ga pomaga širiti, ker je vojščak lastne partije

5) ali pa je totalen kreten

 Če torej komunizmu vzameš avantgardnost potem mu ostane le še prizadevanje za večji delež dohodkov za tiste zaposlene, ki niso lastniki kapitala  (socialdemokratske stranke). V pogojih parlamentarne demokracije torej avantgardnosti ni, oz. ji je še najbližje rimokatoliška cerkev, ker si prizadeva biti vseobsegajoča, brez da bi se za to pravico preiskusila na svobodnih volitvah.

 * Cela osemdeseta leta prejšnjega stoletja, zadnje desetletje Slovenije v Jugoslaviji torej, se je krepila vloga Socialistične zveze (Jože Smole, božična voščila, imenovanje direktorjev izven partijskega nabora, itd.), s čimer se je slabila nekoč nedotakljiva avantgardnost partije.  Ravno zaradi tega “mehčanja” je bil zdrs v parlamentarno demokracijo, v začetku zadnjega desetletja,  manj boleč, kot v drugih enopartijskih državah.