Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Pavel ugotavlja: Liberalna internacionala okužena z levičarskim virusom.

Objavil Rado, dne 21.05.2008

Pavel na svojem blogu ugotavlja: “Liberalna internacionala okužena z levičaskim virusom”. 

 Oživitev levih idej marsikje po svetu je jasen znak, da je nekaj narobe z delitvijo.

Globalno gledano se danes lahko proizvede vse, če  le obstaja naročnik in plačnik blaga. Problem je le z delitvijo profita. S stališča lastnika kapitala je vse strošek; tako stroški materiala, stroški okolja (ekologija), kot stroški delovne sile. Lastnik kapitala večinoma niti ne pozna ljudi, ki delajo zanj, zato se jim tudi fučka za njih. Tudi če delajo za minimalca in se bodo izrabili ob delu. Bodo pač najeli druge. Poceni delovne sile je dovolj vsepovsod po svetu. (Enako se jim fučka za okolje – za časa njihovega življenja bo že)

V takšnih ekstremno liberalno kapitalističnih pogojih je nastal komunizem. In današnja situacija globalnega izkoriščanja poceni delovne sile in neženirano onesnaževanje okolja s strani najbolj produktivnih držav (predvsem Kitajska in ZDA – seveda tudi drugod), je nedvoumno odlična podstat za gojitev levih idej. Kapitalizem, ki je nedvomno najuspešnejši družbeni sistem s stališča sposobnosti ustvarjanja, produkcije, temelji na pohlepu, ki pa žal ne pozna samoomejitev.
Ne pozna mere, do kam sme. Ko razmere po logiki stvari pridejo do nevzdržne točke, se zgodi kriza, se zgodi leva revolucija, marksizem, komunizem.

Iz teh razlogov jaz avtorjevo slabšalno konotacijo levičarskega virusa ne jemljem slabšalno. V danem trenutku je levičarstvo (beri: pravičnejša delitev) edini izhod iz zagate.

  • Share/Bookmark

64 odgovorov v “Pavel ugotavlja: Liberalna internacionala okužena z levičarskim virusom.”

  1. bin pravi:

    Levi liberalci torej?

    Je to (pri nas) sploh možno? ;)

  2. Rok pravi:

    bin!

    To je možno. Še bolj možni so pa desni komunisti, ki se razglašajo za sredinske liberalce. Pri nas, seveda.

  3. Rado Rado pravi:

    Tisti volilci, ki priznavajo parlamentarno demokracijo ne morejo biti komunisti.

    Zato je vajin prepir brezpredmeten.

  4. Rok pravi:

    Oh, dragi Rado
    življenje tvoje
    je še mlado.

    ;-)

  5. Rado Rado pravi:

    Rok,
    častim pijačo ko se srečava.
    8)

  6. bin pravi:

    Kaj, starega botra ne bi povabila zraven? ;) (na pijačo)

    Liberalni komunisti ali komunistični liberalci? Kakšna strašanska razlika! :lol:

    Vmes pa ena velika praznina! :mrgreen:

  7. Rado Rado pravi:

    Bin,
    glej odgovor na tvoje vprašanje v novi temi.
    LP

  8. Alter pravi:

    Itak Rado nima pojma, kaj je to kapitalizem.

    Socializem je postal priljubljen med obema vojnama, potem se je pa počasi začel sesuvati.

    Zato so med “liberalci” še vedno pomešani socialisti, počasi se pa stvari spreminjajo.

  9. Rado Rado pravi:

    Dobrodošel Alter na mojih straneh.

    Ne puščaj nas prosim za vedno v neznanju, ampak nam pojasni tisto, kar misliš da ne poznamo.

    Hvala vnaprej.

  10. Alter pravi:

    Za boljše razumevanje kapitalizma, (torej svobodnega kapitalizma), je dobra stran http://www.capitalism.org.

    Obstajajo tudi knjige, kot so The Capitalist Manifesto, nekaj filmčkov na temo svobodnega kapitalizma imaš tudi na tem naslovu, http://www.tigeywigey.com.

    Socialistične ideje pa niso prisotne v svobodnih kapitalističnih državah, kar bi ti rad videl, ampak v najbolj socialnih – Nemčija, Francija, Slovenija itd…

    V Veliki Britaniji so bili svoje čase velike proslave komunistov za 1. maj, danes se tam zbere peščica ljudi, ki žalostno objokuje propad ideologije.

    Slovenija je npr. 3. najmanj razslojena država v Evropi, takoj za Švedsko in Dansko.

  11. bin pravi:

    O čem ti to, Alter?

    O kapitalizmu kot ideji, ali kot sistemu?

  12. Alter pravi:

    Bin, tvoja glavna napaka je, da dojemaš kapitalizem na isti zgrešen način kot komunizem.

    Medtem, ko je komunizem v praksi vedno dal slabe rezultate, pa kapitalizem, bolj, ko se približuješ idealu, bolj daje dobre rezultate.

  13. bin pravi:

    Še vedno ne vem, o katerem “pogledu” govoriš?

    Glede na omembo “rezultatov”, se mi dozdeva. Le vidim jih ne! Morda me boš podučil, kje se je kapitalizem približal idealu? :)

  14. Alter pravi:

    In v čem naj bi bila razlika?

    Meni je razumljivo, da ne vidiš rezultatov, ker jih nočeš.

  15. Rado Rado pravi:

    Pojme bolj ali manj poznamo vsi.
    Razhajamo se pri stališčih, kaj je bolje za nas; za vsakega posameznika in za vse skupaj.

    Očitno Alter zagovarja skrajna stališča glede svobode kapitalu,
    drugi pač mislimo, da je ljudska kontrola kapitala (instrumentalizirana v državi) vendarle potrebna.

  16. Alter pravi:

    Problem je v tem, da nekateri ne poznate pojmov.

    Če imaš v glavi predstavo o kapitalizmu po Marxovi definiciji (izkoriščanje), boš vedno gledal skozi ta očala in imel izkrivljeno sliko.

    Kapital ne more imeti svobode, ker ni oseba. Kapital je le sredstvo, s katerim ljudje nastopamo na trgu in ga vnovčujemo.

    Jaz zagovarjam ekonomsko svobodo posameznika.

    Eni zagovarjate prerazdeljevanje, nasilno izenačevanje ljudi in zatiranje tistih, ki so ustvarili več od vas.

  17. Rado Rado pravi:

    Strinjal bi se s tabo Alter, če ne bi bilo ene pasti.

    Namreč ekonomska svoboda posameznika protežira tiste, ki so spretnejši pri poslovanju; obračanju denarja, vlaganju.
    Ti se v takšnem sistemu vedno postavijo nad tiste, ki zgolj znajo pridno delati, niso pa poslovno enakovredno sposobni,
    ali nad izumitelje, ki znajo ustvariti novo vrednost, a so nespretni pri patentiranju, pa si poslovno sposobnejši prilastijo njih inovacije.
    Itd.
    Upam, da je moja poanta jasna?!

  18. bin pravi:

    Lepo je razpravljati s tabo, Alter!

    Kljub nekoliko “konkretnejšemu izrazoslovju”, si vseeno pripravljen tudi poslušati vprašanja “druge strani”. :) In seveda vsaj nekoliko odgovoriti nanje.

    Sprejemam tvoje stališče “ekonomske svobode posameznika”. Kdo od nas si tega ne želi? Ne vem pa, kje v tvojem dojemanju preživijo tisti, ki jim je ekonomska svoboda iz “objektivnih razlogov” nedosegljiva? Za preživetje, ne za “veliko” svobodo nekateri nimajo pogojev! Naj bodo odvisni od tvoje – vaše dobre volje, od “UBOGAIME”, ali morda priznavaš pravico širši družbeni skupnosti, da vzame tebi del “svobode nad kapitalom” za zagotovitev preživetja ekonomsko nesposobnim?

  19. Alter pravi:

    To, kar navajaš, ni napaka. Samo rezultat ti ni všeč. Poleg tega je to, kar si navedel le podmnožica za uspeh. Ključ do uspeha je kreativnost in sposobnost dela z ljudmi.

    Pri znanstvenikih se to reši s poznavanjem pravil igre. Patentiranje je postopek.

    Pri pridnem delu pa je treba vedeti, da je treba delati prave stvari na pravi način.

    Če primerjam z ostalimi nesvobodnimi sistemi, kamor spada jo tudi vsi socializmi, da so v ostalih sistemih jasno predpisana pravila, kako priti do določenega položaja v družbi, v kapitalizmu pa tega ni.

    Drugače pa ni težava v sistemu, ampak v izobraževanju. V šolah nič ne naučijo ljudi o financah (razen v ekonomskih). Pa še t.i. “soft skills” bi tudi lahko učili.

    Namesto tega nas pa, še posebej v Evropi – v Sloveniji še bolj – filajo s socialistično miselnostjo – ki nam pravi, da kot povprečni posamezniki ne bomo mogli biti drugega kot izkoriščani delavci prepuščeni v nemilost…

  20. Alter pravi:

    Ekonomska svoboda je vsakomur dosegljiva. Pogoje za preživetje in za ekonomsko svobodo imajo vsi (v kapitalističnih državah seveda).

    Če gre za invalide, se strinjam, da jim pomagamo. Za vse ostale pa pride v poštev le dobrodelnost – in to prostovoljna.

  21. Rado Rado pravi:

    Nobenega dvoma ni,
    da se je kapitalizem izkazal, kot najučinkovitejši gospodarski sistem v smislu produkcije novega.

    Slabosti le-tega sistema pa so, da se ne zna ustaviti. Ne pred višino profita, ne pred obremenjenostjo okolja, ne pred totalno eksploatacijo zaposlenih.

    Že sama ekonomska zasnova, ki temelji na gospodarski rasti je zasnova, ki nezadržno pelje h totalnemu kolapsu. Vsaka gospodarska rast, v ekvilalentu rasti obremeni svoje okolje. V cca 20 letih se gospodarska rast podvoji, polucije v okolje tudi. Projicirajmo ta trend za kakšnih 100 let naprej. Ali bo takrat planet še živ?

    Pa ekonomska svoboda ni edini temelj človeškega sobivanja. Tu obstajajo še druge relacije. Kultura, solidarnost, empatija. Smo ljudje zgolj konkurenčna bitja, ki drug drugemu skušamo izmakniti kos nečesa, da bi sami imeli več?

    Jaz sem mnenja da ne.
    Človeško kulturo sestavlja mnogo elementov, ekonomska sposobnost je zgolje ena izmed njih.

    Svetovni kapitalizem je v krizi, dragi Alter. Mnogi svetovni misleci so to že ugotovili. Tudi ti boš.
    Pač malce z zamikom. Nič zato. Saj nisi edini.

  22. bin pravi:

    Takole pišeš, Alter:

    /… Ekonomska svoboda je vsakomur dosegljiva. Pogoje za preživetje in za ekonomsko svobodo imajo vsi (v kapitalističnih državah seveda).

    Če gre za invalide, se strinjam, da jim pomagamo. Za vse ostale pa pride v poštev le dobrodelnost – in to prostovoljna. …/

    Nekaj vprašanj. Smem?

    Katera je tista “kapitalistična država”, v kateri drži tvoja prva trditev? (Ime države in povzetek stanja prebivalstva v državi!)

    Kdo je tisti, ki bo odločil, koliko svoje ekonomske svobode “moraš!” žrtvovati za “invalide”? Poznamo telesne in duševne invalide! Je tvoja “dobrosrčnost” zajela oboje?

    Kako ti uspeva v družini, (predvidevam, da jo imaš) uresničevati svoja načela? So tvoji otroci poplačani striktno po rezultatih svojega dela, ali upoštevaš tudi vloženi trud, ki pa včasih ne obrodi sadov?

    Dovolj vprašanj za danes. Tudi ne pričakujem konkretnih odgovorov, temveč se jih navrgel v razmislek. :)

  23. Alter pravi:

    Rado, tvoje pisanje izvira iz popolnega nepoznavanja tako kapitalizma kot osnovnih ekonomskih zakonitosti.

    Gospodarska rast ni popolnoma nič problematična. Imeti večji profit ne pomeni samo več surovin, ampak tudi več znanja.

    Trg pa poskrbi zato, da je vsak prisiljen s čim manj sredstvi ustvariti čim več – torej več znanja v produktu. To je danes gonilo gospodarske rasti.

    Učinkovitost pa narašča.

    Ne. Kapitalizem ni v krizi. Svetovni miselci pa že od začetka
    kapitalizma napovedujejo konec le-tega. Ob vsaki gospodarski recesiji se poveča število takih ljudi, ki mislijo, da bo konec sveta, potem pa na to pozabijo.

    Najboljši svetovni ekonomisti pa ugotavljajo, da države, ki se oddaljujejo od pravega kapitalizma, čedalje bolj zaostajajo za tistimi, ki ga prakticirajo.

    Bin, tale kazalec najbolje pove, katere države so najbolj kapitalistične:

    http://www.heritage.org/research/features/index/countries.cfm

    Tiste z visoko stopnjo ekonomske svobode.

    Čudno pa se mi zdi, da problematiziraš, kdo bo določil kaj. Saj socialna država itak že določa, komu bodo vzeli in komu dali, ter kolilo. Manj sociale torej ne bi smelo biti problem.

    S tem, ko si noter vtaknil družino, si pa spet pokazal nerazumevanje kapitalizma.

    Če govorimo o svobodi, to pomeni, da lahko svobodno izvajaš dobrodelništvo, če želiš – dokler v to nikogar ne siliš.

    Znotraj kapitalizma lahko tudi ustvariš združbo, znotraj katre bodo veljala komunistična pravila. Tak primer so Kibutzi v Izraelu.

  24. bin pravi:

    Nekoliko sem razočaran, Alter!

    Ti bi se torej “igral” kapitalizem, za socialo in družino, tudi tvojo, pa naj država poskrbi? Tista država, ki ti preveč vzame, čeprav jo na vse načine skušaš prelisičiti! In to državo hočeš imeti kapitalistično?!

    Poskusi zdržati na svojih načelnih opredelitvah v celoti! Kako naj bi bila urejena celotna družba v pravi kapitalistični ideji? Brez tistih hudobnih in neumnih “socialistov”, ki so sedaj vsega krivi. Čisto na novo jo postavi, družbo, (seveda samo v mislih) pa boš ugotovil razliko med idejo in ideologijo. Slednja mora sprejeti precej kompromisov in še več odstopanj od “čiste ideje”, če hoče obstati. Zaradi sebe same, ne zaradi drugih.

    Temelj vsake družbe je družina! Kakršni so odnosi v družini, podobni se prenašajo v družbo. Tako ekonomski kot socialni. Zato sem te namenoma vprašal po tem!

  25. Alter pravi:

    Bin, očitno slabo bereš. Nič ne zahtevam od države. Napisal sem le, do katere stopnje bi se strinjal s socialno državo. Torej, da pomaga invalidom, ostalo naj bo prepuščeno prostovoljni dobrodelnosti.

    Tako, da res ne vidim problema, ki si ga postavil ti, Kdo je tisti, ki bo odločil, koliko svoje ekonomske svobode “moraš!” žrtvovati za “invalide”?

    Država naj zaračuna minimalne davke, ki so potrebni za vzdrževanje invalidov.

    Pri kapitalizmu ti lahko točno naštejem, kakšno vlogo mora imeti država v idealnem svetu in kakšna je razlika v realnem.

    V idealnem svetu država skrbi za zaščito zasebne lastnine, za pravno državo in za spoštovanje sprejetih dogovorov.

    V praksi mora včasih poseči na trg tako, da vzpostavi konkurenco, ali, če imamo naravni monopol, da prepreči zlorabljanje.

    Kar se tiče omejevanja svobode, jo mora omejiti mladoletnim v toliko, da poskrbi, da vsi dobijo potrebno izobrazbo – tudi finančno, česar pa v praksi ni.

    Kapitalizem dovolj dobro deluje tako, da država popravi le tisto, kar lahko dejansko prinese za družbo negativne rezultate, ostalo pa pusti pri miru.

    Kateri elementi družine se prenašajo na družbo, se da razpravljati. Sicer pa država glede odnosov v družini med odraslimi ne posega kaj dosti.

  26. Rado Rado pravi:

    Smo že bližje s stališči Alter.

    Le: “V idealnem svetu država skrbi za zaščito zasebne lastnine”

    Zgolj to, da je vloga države?
    Ali niso ljudje krona stvarstva in bi potemtakem vendarle moral biti človek v ospredju.
    Kam bi ga ti potisnil, menda ne v ozadje?

  27. bin pravi:

    Najprej malo izzivalno! :)

    Kolikšen naj bi torej po tvojem mnenju bil tisti “minimalni davek”? V %? Pa izobrazba? Naj bi v “idealnem svetu” imeli vsi otroci enake možnosti izobrazbe? Ne glede na “doprinos” staršev v državno blagajno? Tudi to iz davkov? S čim bi država vzpostavljala konkurenco, če bo odvisna samo od davkov, ki jih bodo, (ali pa tudi ne?) plačali iz kapitala? Veliko vprašanj!

    Malo bolj sproščeno, pa tole: Pričeli smo na vrhu, v realnem svetu, kjer se komunizem in kapitalizem odpravita vsak v svojo smer. Gledali smo idealno sliko svojega in realno sliko nasprotnega sistema. Ko pa smo se spustili nekoliko bolj proti dnu, smo ugotovili, da so razlike med idealnim in realnim svetom, (idejo in ideologijo sem to poimenoval) in da bi se čisto spodaj na naši okrogli zemlji, zlili v eno! V idealni svet!

    V idealnem komunizmu naj bi namreč vsak član družbe prispeval, ustvaril, vse kar zmore, in dobil kar potrebuje. Tako kot v idealnem kapitalizmu, kjer bi “bogati” “ubogaime” dajali tistim, ki niso pridobili, pa vendar rabijo.

    Razliko vidim v človeškem dostojanstvu! Je odnos prejemnik – dajalec miloščine, res tisto, kar naj bo cilj naše kulture?

  28. Alter pravi:

    Saj človek je v ospredju. Saj zasebna lastnina je last človeka. Je pa zasebna lastnina najpomembnejša pri vsem tem, ker omogoča posamezniku uživanje sadov svojega dela in svobodo.

    Minimalni davek se določi s tem, koliko denarja potrebuješ.

    Pomembna razlika med kapitalizmom in komunizmom je, da kapitalizem izhaja iz tega, da je realnost okrog nas taka, kot je in tako jo moramo sprejeti.

    Realnost sestavljajo zakonitosti narave, kot tudi človeška narava.

    Sistem, kjer naj bi vsak dal od sebe vse, po drugi strani pa vzel le tisto, kar potrebuje, ne more delovati.

  29. bin pravi:

    /… Sistem, kjer naj bi vsak dal od sebe vse, po drugi strani pa vzel le tisto, kar potrebuje, ne more delovati. …/

    Se strinjam!

    Na žalost pa tudi ne deluje sistem, ki bi “svobodnega lastnika kapitala” pripravil do tega, da omogoči preživetje tudi manj sposobnim.

    Oboje je dokazano v praksi! :sad:

    O dostojanstvu človeka pa nič?

  30. Alter pravi:

    Motiš se. Dejansko obstaja sistem, ki svobodnega lastnika kapitala pripravi do tega, da omogoči preživetje drugim. Imenuje se kapitalizem in svobodna trgovina.

    S tem, ko mora kupovati od njih in jim svoje produkte prodajati, jim omogoča, da preživijo in živijo dobro.

    Vsak bi na strani nakupa imel čim cenejši produkt, na drugi strani pa bi rad prodal stvari čim dražje.

    In tako je v interesu svobodnega lastnika kapitala, da ima navaden človek čim več denarja, da lahko čim več proda, po drugi strani bi pa rad imel čim cenejšo delovno silo. Rezultat je pa nekje vmes.

  31. bin pravi:

    Torej imajo v državah, ki so na vrhu “tvojega spiska”, vsi prebivalci zagotovljeno dostojno preživetje? Ali boš morda trdil, da si ti, (pravzaprav tebi podobno misleči “kapitalisti” v teh državah) tisti, ki bo odločil, kdo si preživetje zasluži?

    Na žalost je v vseh državah tega sveta in v vseh sistemih del populacije, ki kljub garanju nima, in del, ki kljub ne-delu ima, človeka dostojno življenje! Še vedno gledaš na kapitalizem skozi očala idealizma, se mi zdi. :sad:

  32. vranika pravi:

    SOVRAŽNIK NE SPI.

    Pa pojdimo na izobraževanje v spomin Čebelici Maji:

    Neonicotinoids

    1.) imidacloprid

    CONFIDOR GAUCHO MERIT ADMIRE LEDGEND PRAVADO ENCORE PREMISE CONNECT EVIDENCE LEVERAGE MURALLA PROVADO TRIMAX ADVANTAGE

    2.) thiamethoxam

    ACTARA PLATINUM CRUISER HELIX CENTRIC FLAGSHIP ADAGE MENRIDIAN

    3.) clothianidin

    PONCHO TITAN CLUCH BELAY ARENA

    4.) thiacloprid
    ALANTO BARIARD BISCAYA CALYPSO MONARCA PROTEUS

  33. Alter pravi:

    Kapitalizem ničesar ne garantira. Glede sociale so si te države med seboj različne, kajti običajno je tako, da so te države na nekem področju zelo liberalne, na ostalih pa precej manj.

    Kapitalizem v osnovi ničesar ne garantira. Svoboda in varnost (in garancije) ne gresta skupaj.

    Povsod so reveži. Ampak noben sistem ni boljši od kapitalizma.

    Jaz gledam na kapitalizem kot nekaj dobrega. Medtem, ko socialisti gledate na to kot nekaj slabega, čeprav se je izkazal za najboljšega, ves čas na silo iščete neke drugačne sisteme (itak so to samo take ali drugačne različice socializma), za katere pa itak vemo, da ne bodo delovali.

  34. bin pravi:

    Morda te nisem dobro razumel, Alter?

    Torej kapitalizem ni ideja, celosten način življenja v družbi, temveč samo ekonomsko najučinkovitejši, človeškemu pohlepu prilagojen način fizičnega preživetja človeka? Za vse ostale vidike in potrebe človeške družbe, pa so dolžni skrbeti drugi? :mrgreen:

    Pod tako oznako, bi ga celo sprejel. Vendar samo takrat, kadar bi kapitalizem sprejel “nadrejenost” države! In se sploh ne bi vtikal v “politiko”. :)

  35. Alter pravi:

    Kapitalizem tako kot komunizem ne more biti način življenja. Je le način ureditve družbe (oziroma države).

    Čeprav ti z zaničevanjem govoriš o naravnih človekovih lastnostih, pa je dejstvo, da je kapitalizem in svobodna trgovina tako naravnana, da obrne človekove lastnosti, ki jih imamo za negativne v dobro stran.

    Država ne more biti nadrejena ljudem – mora jim služiti in ščititi njihovo svobodo. Zato je potrebna minimalna država (ampak tisto, kar dela, pa mora delati striktno).

  36. bin pravi:

    Odloči se, Alter!

    Ali sprejeti v tvojem pojmovanju kapitalizma tudi odgovornost za celostno družbeno ureditev, ali pa priznati, da je samo del (majhen, a pomemben!) širše ideje.

    Moje pojmovanje “družbenih nazorov “, (kamor prištevam oba dokaj skrajna pola o katerih razpravljava) je celostno! Tako komunizem, kot kapitalizem bi morala svoje potrebe in ideje uveljavljati tako, da bi bila zagotovljena najvišja možna kvaliteta življenja vseh ljudi. Na materialnem, socialnem kulturnem in duhovnem področju.

  37. Alter pravi:

    Zdaj pa že flancaš.

    Komunizem ne more uveljavljati svojih idej, ker ni prilagojen ljudem.

    Medtem, ko kapitalizem vsem omogoča najvišjo kvaliteto življenja, samo ker je sistem svoboden, mora zato vsak sam poskrbeti za svojo kvaliteto.

  38. Rado Rado pravi:

    “Komunizem ne more uveljavljati svojih idej, ker ni prilagojen ljudem”,
    praviš Alter.

    Zdaj ga pa že biksaš. Skupaj smo namreč že ugotovili, da kapitalizem favorizira lastnino.
    Kapitalizem je prilagojen produkciji. Človek je tu zamenljiv element (če zboli, ali se poškoduje, ga zamenja drugi, kajti produkcija mora iti dalje).

  39. Rok pravi:

    Alter pravi: “Država ne more biti nadrejena ljudem – mora jim služiti in ščititi njihovo svobodo. Zato je potrebna minimalna država (ampak tisto, kar dela, pa mora delati striktno).”

    Tule se povsem strinjam z Alterjem.

    Ne strinjam pa se z njegovo trditvijo, da je svoboda človeka na nek način utemeljena na zasebni lastnini. Tu mi je dosti bližji binov pristop:

    “… tako, da bi bila zagotovljena najvišja možna kvaliteta življenja vseh ljudi. Na materialnem, socialnem kulturnem in duhovnem področju.”

    Kot laik lahko rečem, da sta oba, komunizem in kapitalizem, izkazala toliko anomalij, da sta zame le še preostalina preteklosti.

    Zaenkrat še nisem opazil konkretne vizije nove ureditve, ki bi postavila zasebno lastnino v ustrezne okvire in hkrati omogočila svoboden razvoj človeka. In to ne zaradi pomanjkanja znanja, temveč zaradi napačnega temeljnega
    doumevanja sveta. Še najbližja popolnosti je ideja o socialni državi, ki temelji na kapitalističnem gospodarstvu.

    (Vse tole pa je podobno prepiru o dveh oslovih sencah. Živimo namreč v realnosti, kakršna je, in pri moji veri, da je še v sferah socializma kapitalistična.)

  40. bin pravi:

    “Sedi pet”, Rok! ;)

    Glede vizije nove ureditve pa se bojim, da bomo dočakali Aleksandra Velikega, ki bo ponovno presekal Gordijski vozel. Le od kod se bo vzel? :mrgreen:

  41. bin pravi:

    Alter

    Nič o tem, kdo bo poskrbel za “invalide” kakor jih imenuješ! Država? Kdo je v tvojem “sistemu” država? Kdo jo bo postavil, kdo diktiral prioritete, kdo zagotovil, da ne bo podlegla ekonomski prisili elite?

    Samo /… mora zato vsak sam poskrbeti za svojo kvaliteto. …/

    Žalostno, vendar očitno resnično. :sad:

  42. Alter pravi:

    Ne Rado, biksaš ga ti, ker še vedno pišeš ene in iste neumnosti.

    Nisem napisal, da kapitalizem podpira lastnino. Kaj naj bi to sploh pomenilo?

    Napisal sem, da država v kapitalizmu ščiti zasebno lastnino. To pomeni, da ščiti premoženje vsakega posameznika, da ga mu drug ne more vzeti.

    To tvoje pisanje o produkciji in kapitalizmu tudi nima nobenega smisla.

  43. Alter pravi:

    Kot sem napisal, lahko svobodo zagotavlja le dobra zaščita zasebne lastnine.

    Te flance o kvaliteti življenja so pa itak brezvezne. Kaj je to kvaliteta življenja, je subjektivna ocena vsakega posameznika. Zato je treba tem socialističnim flancam zelo nasprotovati, ker bi socialisti radi svojo predstavo o kvaliteti življenja vsilili vsem.

    Kapitalizem je danes še kako realnost in nič ne kaže, da bi bil na vidiku kakšen boljši sistem. Komunizem se je sesul in dal VEDNO porazne rezultate. Kapitalizem daje vedno boljše.

    Lepo, da priznaš, da nisi našel tretje poti, ki bi dala dobre rezultate – tretja pot je najhitrejša pot, da država postane tretjerazredna.

    Socialna država pa povsod daje negativne rezultate – predvsem pa omejuje svobodo.

  44. Rok pravi:

    Alter, moram stopiti v bran Radota, pa ne zato, ker bi se strinjal z njim, temveč zato, ker se ne strinjam s tabo, ko praviš, da je dal komunizem VEDNO porazne rezultate. To seveda še zdaleč ni res. Predvsem zato, ker komunizma še nikoli nikjer ni bilo, saj se šele vzpostavlja. Rezultati revolucij, od francoske iz XVIII. stoletja dalje, so epohalni in so povzročili izredno pomembne posledice, med njimi tudi to, da lahko ti, kot nearistokrat, pogojno govoriš o kapitalizmu iz prve roke.

    Proces reorganizacije sveta seveda še zdaleč ni končan. Anomalije izmov so zaradi svoje usodnosti obsojene na pomembne spremembe, ki bodo obstoječi red nadomestile z bistveno popolnejšim. Pomemben postulat tega sistema bo po osnovnem principu svoboda kvalitetnega bivanja, utemeljenega na načelih velike francoske revolucije, ali pa bo civilizacija propadla.

    Ozkotirna kapitalistična ideologija pa je v bistvu garant za dobičke velekapitala, ki male enooke “kapitalistke” uporablja za paravan in jim pušča zobati drobtinice spod velike mize, medtem ko sama slepo drvi v propad.

    Vem, da je ta pogled zate preširok, ampak to še vedno ne pomeni, da ni pogled. Veš, ni vse v cekinih. Ti so samo eden od instrumentov za doseganje bistveno pomembnejših rezultatov od profita.

  45. Rado Rado pravi:

    Alter: “Kot sem napisal, lahko svobodo zagotavlja le dobra zaščita zasebne lastnine”.

    Svobodo zagotavlja zaščita zasebne lastnine? Iz tega potemtakem lahko izpeljemo predpostavko: Več zasebne lastnine, več svobode.

    V praksi pride potemtakem do spopada dveh; eden z več zasebne lastnine, si lahko zagotovi boljšo pravno varnost, proti drugemu, ki je brez ustrezne lastnine. Več lastnine, več pravic. Vendar, kje je tu človek? To te najbrž ne zanima.

  46. kerlc pravi:

    “Predvsem zato, ker komunizma še nikoli nikjer ni bilo, saj se šele vzpostavlja.”

    To je v nedavnem intevjuju trdil tudi dr.Tine Hribar. In dodal : “hvalabogu”. Zakaj? Zato ker bi popoln komunizem zahteval popolno diktaturo.

    Praviš, da popolnega komunizma nikoli ni bilo. Kaj pa popoln kapitalizem? Trdim, da tudi tega ni nikoli bilo.

    Popoln kapitalizem bi pomenil, da vsi upoštevajo pravila igre. To, kar imamo danes, je nekakšno “post-socialistično” razsulo, ki se nikoli ni postavilo na noge in nikoli ni zmoglo zagotavljati redi in življenja po pravilih igre, torej po zakonih. V tem je težava. Naš socializem je bil skorumpiran do kraja (vsak je) in isti vzorec delovanja imamo še danes. Ustvarjalni ljudje za še vedno zatirani, ker mora vsak preživeti še 3 priveske.

    Predstavljajte si kapitalizem ob upoštevanju, da se zakoni spoštujejo in da so zakonodajalci zmožni sprejemat zakone, ki regulirajo družbo v smeri trajnostnega razvoja. Problem onesnaževanja okolja lahko rešimo z primerni regulacijo. Vendar zaradi močnih lobijev in skorumpiranosti vladajoče elite do tega ne bo prišlo. Ampak – je to problem kapitalizma ali problem pokvarjenosti ljudi?

    Problem je v pokvarjenosti ljudi. V komunizmu, ki zahteva totalitaren način vodenja, pa imajo pokvarjenci še večji vpliv.

    Sistem je toliko dober, kot smo dobri ljudje. Če z njim upravljajo pokvarjenci, bomo vedno imeli velika odstopanja od idealov. Odgovornega ravnanja vplivnih politikov pa mislim, da naša generacija ne bo doživela. Ne v kapitalizmu in ne komunizmu. Enostavno še nismo dozoreli.

  47. kerlc pravi:

    @Rado
    “svobodo zagotavlja zaščita zasebne lastnine? Iz tega potemtakem lahko izpeljemo predpostavko: Več zasebne lastnine, več svobode.”

    Kako natančno pa si ti to izpeljal? Zaščita velja za vse enako. Vsi imajo enake pravice. Vsi imajo zaščiteno svojo lastnino.

  48. Rado Rado pravi:

    Neenakost pred zakonom se pokaže (med drugim tudi v sodnem sporu), če se sporečem s stranko, ki jo zastopa draga Čeferinova odvetniška pisarna.

    Kakšne možnosti imam, da dobim spor jaz, če si lahko finančno privoščim zgolj lokalnega odvetnika. 60 % dokazov pa je na moji strani. Jih bom uspel plasirati proti možganskemu trustu Čeferina?

    Ali se morda sklicuješ na enakovrednost, češ tudi jaz imam pravico do najdražjega odvetnika.

    Pravico že, kaj pa možnosti?

    In kaj bo rezultat takšnega spora? Pravica, morda? Ali se bo zgolj pokazalo kdo je premožnejši?

    Trditev, da imamo enakost pred zakonom je notorično zavajajoče dejstvo. Kadar se revež sklicuje na pravno državo, je enako kot bi si sam zarival nož v trebuh.
    Če isto trdi bogataš, ima prav.

    _____

    Tudi na ekonomskem področju velja neenakost. Bogatejši živijo ceneje. Že zaradi tega, ker so večji potrošniki lahko pri dobaviteljih izsilijo nižje cene, boljše pogoje, itd., itd.

    Mislim, da razumeš poanto. ;-)

  49. kerlc pravi:

    “Neenakost pred zakonom se pokaže (med drugim tudi v sodnem sporu), če se sporečem s stranko, ki jo zastopa draga Čeferinova odvetniška pisarna.”

    Vidim, na kaj ciljaš. Ampak to nima zveze z zagotavljanjem zaščite zasebne lastnine. Ne vem, kakšno zvezo ima ta problem s kapitalizmom. Govoriš, kot da to ni tudi problem komunizma. Kako boš ta problem rešil v komunizmu? Tako ga bomo tudi v kapitalizmu. Tudi v komunizmu namreč odvetniki niso enako pametni.
    Razen če enakopravnost predvideva, da smo ljudje tudi enako pametni? Kako sedaj “predelati” človeka, da bo primeren za komunistično doktrino? Bo genski inženiring lahko končno zagotovil enakost, da bomo torej vse enako pametni, sposobni in tako (po tvojem) enakopravni?

    Enakih možnosti za vse ljudi ne bo zagotovil noben sistem na tem svetu. Ker to ni izvedljivo, niti ni naravno.

    Odkrito odgovori na vprašanje – se ti ne zdi, da bi naš sistem dobro funkcioniral, če bi zakonodajalci delali odgovorno in poskrbeli, da se igra igra po pravilih? Da bi torej odšteli korupcijo in za dejansko izvajanje zakonov?

  50. kerlc pravi:

    “Tudi na ekonomskem področju velja neenakost. Bogatejši živijo ceneje. Že zaradi tega, ker so večji potrošniki lahko pri dobaviteljih izsilijo nižje cene, boljše pogoje, itd., itd”

    Bogataši praviloma ne kupujejo ogromne količine enakih izdelkov. Če je nekdo bogat, ne bo kupil več klobas, jogurtov, itd. Ker jih ne rabi več. Ampak bo kupil druge, dražje in boljše izdelke in izdelke, ki jih sicer ne bi.

    Lahko bi načeli na tem mestu še eno debato, ko že govorimo o trošenju bogatašev. Večkrat sem že zasledil “dilemo” o koristnosti bogatašev. Z nakupovanjem prestižnih, vrhunskih naprav spodbujajo razvoj vrhunskih izdelkov in posredno vzdržujejo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. S trošenjem za npr. drage avtomobile vzpodbujajo razvoj novih tehnologij, ki se kasneje praviloma prenašajo tudi na druga področja tehnike.

  51. kerlc pravi:

    Pa še eno vprašanje:

    Kaj misliš, da bi se zgodilo, če bi se Mirko Tuš odločil, da vse svoje premoženje v obliki lastništva Engrotuša porazdeli med vse svoje zaposlene, na enake dele? S tem bi bili vsi “idealisti” tvojega kova potešeni.
    Koliko od zaposlenih misliš, da bi po 2,3 letih še imelo kaj od tega. Večina ljudi bi ta delež prodalo in zapravilo.
    Razumeš poanto? Osebno raje vidim, da je lastnik kapitala nekdo, ki zna z njim delati in ga množiti. Od tega pa imajo nekaj tudi zaposleni.

  52. Alter pravi:

    Če bi v Sloveniji sodstvo in pravna država delovala dobro, potem bi ti dobil tožbo, tudi, če imaš malo manj spretnega odvetnika.

    Pravica ne pomeni, da ti mora država garantirati to.

    Drugače pa neenakost v kapitalizmu ni problematična.

  53. Rado Rado pravi:

    Kerlc,
    šele danes sem “našel” tvoj komentar.

    Citat: “Govoriš, kot da to ni tudi problem komunizma.”

    Saj Kerlc,
    to je poanta mojih komentarjev. Idealnih sistemov ni. Vsak šepa na katerem področju. O tem še bolj poglobljeno piše Simona na svojem blogu: http://simonarebolj.blog.siol.net/2008/06/07/efekt-sebicnosti-na-propad-modrosti/

  54. nevenka nevenka pravi:

    @ alter profit nastane samo z izkoriščanjem in nič drugače, sicer bi vsak kapitalist imel samo presežno vrednost osebnega dela. Tako pa veselo gledam vsak dan Paris Hilton kako gara…Pretegnila bo svoje ubogo telesce…

  55. Alter pravi:

    Ne nakladaj nevenka. Profit nastaja s pravilnim načinom dela – in s svobodnim sodelovanjem ljudi.

    Profit v kapitalizmu je sorazmeren s tem, koliko ljudi lahko zadovoljiš.

    Pa povej, koga pa Paris Hilton izkorišča?

  56. Rado Rado pravi:

    Koga izkorišča in koliko ljudi lahko zadovoljiš?

    Glede na to, da je punca na veliko v prometu, najbrž vsak dan kar nekaj.
    To je pa tudi njeno edino delo.

  57. Alter pravi:

    Torej nobenega konkretnega odgovora. To je jasno. Ker nikogar ne izkorišča.

    Vsak sodeluje z njo prostovoljno. Torej izkoriščanja ni.

    Vem pa, da so me marsikateri komunisti že poskušali prepričati, da tudi mene izkoriščajo lastniki podjetja, kjer delam, čeprav se niti malo ne počutim izkoriščanega.

  58. Rok pravi:

    “Vem pa, da so me marsikateri komunisti že poskušali prepričati, da tudi mene izkoriščajo lastniki podjetja, kjer delam, čeprav se niti malo ne počutim izkoriščanega.”

    Po svoje je kar razumljivo, da si z malim zadovoljen in te ne moti, ko si lastniki delijo večji del tega, kar “ustvariš” ti. Saj je res bolje, kot v časih pred upori in revolucijami, ko so gospodarji pobrali (skoraj) vse.

  59. nevenka nevenka pravi:

    Daj, daj alter, pravi način dela ne obstaja sam od sebe, nekdo ga mora znati omogočiti, nekdo s tehničnim in organizacijskim znanjem, to je nejgova vrednost dela, za katero pa seveda ni plačan v celoti, kaj si ti čisto z Marsa?
    Ne take meni tvezit…

  60. nevenka nevenka pravi:

    Eko ja, tako je kot Rok pravi.

    Se pa verjetno kje še šverca kdo na tuj račun in naredi manj kot “zasluži”, tako, da kak pridnež dela za dva.
    Tak je verjetno nad kapitalizmom čisto navdušen.

  61. Alter pravi:

    To, koliko kdo ustvari, je zelo subjektivna ocena in kdo ima pravico do dobička tudi.

    Rok,

    Dejstvo pa je, da sem se jaz prostovoljno strinjal s plačilom in delom, podjetje pa tudi.

    Tu izkoriščanja ni. V kapitalizmu pa ima vsak možnost ne sprejeti službe, če mu ustreza. Seveda mu pa to ne daje pravice, da živi na račun drugih.

    Nevenka,
    Kakšne neumnosti streljaš? Bistvo uspeha je, delati pravo stvar na pravi način. Kaj pa je to prava stvar, pa odločijo kupci.

    V državnih službah je precej tega, da ljudje delajo malo. V zasebnih podjetjih je pa tega zelo zelo malo. Nihče ni tako neumen, da bi plačeval nekoga, ki nič ne dela – ga je bolj odpustiti.

    V Sloveniji, ko pa zna biti odpustiti zaposlenega problem, pa se lahko zgodi, da podjetje nekoga ne odpusti in mu plačuje zato, da ne dela škode.

  62. Rok pravi:

    Alter, vidim, da se ubadaš bolj z aktualnim kapitalizmom, in da te njegova zgodovina in prihodnost kaj preveč ne zanimata.

    Praviš: “Dejstvo pa je, da sem se jaz prostovoljno strinjal s plačilom in delom, podjetje pa tudi.”

    Ko so si npr. rudarji v prejšnjem stoletju skušali z delavskim bojem zvišati bistveno prenizke mezde za težaško in pošteno delo, in začeli štrajk, se je vedno našel kdo, ki je sprejel njihovo plačilo in bil z njim zadovoljen. S tem je seveda samo upočasnjeval razvoj, do katerega je vseeno prišlo, in ki še traja, saj so bili takšni prilagodljivci na srečo v manjšini.

    Danes so problemi nepravične delitve bogastva že nekoliko bolje urejeni, a na načelni ravni je bistvo ostalo nespremenjeno. Čaka nas še obilo dela, kajti plačani smo ravno toliko, da se nam ne ljubi več razmišljati.

    Seveda se ne strinjaš, saj je tvoje mišljenje – kot praviš – solidno plačano. In ti je malo mar za vse ostale. Jaz temu rečem egoizem in ozkost mišljenja.

    Ti si namreč lahko sprejel pogoje, ker si imel v življenju “srečo”. Zdaj si stopil na drugi breg, odkoder s svojimi nazori preprečuješ, da bi se podobna “sreča” nasmehnila še tistim, ki so ostali na tej strani. In verjameš izmišljotinam, da imajo odprte vse možnosti enako, kot si jih imel ti.

    Kako debelo kožo imajo šele ta pravi kapitalisti, tisti s prenapolnjenimi žepi!

  63. Alter pravi:

    Rok, problem je v tem, da ti ne razumeš kapitalizma in razvoja kapitalizma.

    Tisto, kar vsi omenjate kot kapitalizem v časih rudarjev, je bila gospodarska kriza.

    Tudi Marx je živel v tistih časih, ko je bila gospodarska kriza.

    Gospodarska kriza pa je nastala zato, ker so ljudje v mestih po zaslugi kapitalizma vedno boljše živeli, zato so s podeželja pričeli čedalje bolj množično migrirati v mesta. Razvoj pa ni šel dovolj hitro, da bi lahko trg vsrkal toliko ljudi.

    Zato so začele plače padati.

    Bogastvo je danes razdeljeno v glavnem pravično. Krivice se dogajajo tam, kjer država posega, pa ne bi smela.

    Jaz nisem čisto nič večji egoist kot kdor koli drug. Samo jaz vsaj sebi to priznam, ostali pa ne.

    Tudi delavci z nizkimi plačami so egoisti, ker mislijo samo nase in hočejo višje plače.

    V Sloveniji je res, da nimajo odprtih možnosti, ker država preveč omejuje.

    V svobodnem kapitalizmu pa imajo vsi ljudje odprte vse možnosti. Samo, če verjameš, da nečesa ne moreš, potem res ne moreš. Če pa verjameš v uspeh, ti bo pa slej ko prej uspelo.

  64. Authentic Jerseys pravi:

    In these stores, sports buffs can find authentic and replica jerseys. If you are on the fashionable side and still want to sport trendy jerseys that could match your personality, jersey store also features bright colored, vibrant and fashionable jerseys that would surely entice your cravings in fashion.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !