Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Drago Jančar, prvo slovensko pisateljsko ime, govori o Slovencih v III. osebi množine.

Objavil Rado, dne 18.03.2008

Na Hrvaški TV je danes gostovala slovenska pisateljska zvezda, spoštovani Drago Jančar.  Med drugim je govoril tudi o tem, kako Slovenci NIMAJO spoštovanja do žrtev hrvaške domovinske vojne in kako NIMAJO odnosa do hrvaške specifične situacije.

Zdaj pa jaz Jančarja sprašujem, ali je on Hrvat, da o Slovencih govori v III. osebi množine? Ali pa se morda šteje kar neposredno za Evropejca (brez nacionalnega pedigreja).   Sprašujem ga, ali je morda hotel reči, da ON (Jančar osebno) ima poseben odnos do žrtev domovinske vojne, VSI OSTALI SLOVENCI, ga pa nimamo? Če je tako, potem ga prosim naj poslej ne govori več v mojem imenu.  Naj piše knjige, naj gostuje na raznih televizijah, naj bo zvezda, le v mojem imenu naj ničesar ne govori.

  • Share/Bookmark

30 odgovorov v “Drago Jančar, prvo slovensko pisateljsko ime, govori o Slovencih v III. osebi množine.”

  1. Wolf pravi:

    Naposled se je razkrinkal. Tajni agent je.

  2. Branč pravi:

    Jaz pa pravim, da naj Rado namesto Drnovškove in Makarovičeve kakšno Jančarjevo knjigo prebere, pa bo drugače razmišljal… ;)

  3. Rado Rado pravi:

    Ne boj se Branč,
    od Jančarja sem marsikaj “použil”. Od Velikega briljantnega valčka (pred dvajsetimi leti) dalje. Vendar knjige niso napisane zato, da bi jim verjel, ampak zato, da v praksi preverjaš njih resnico. In tu je Jančar veliki mojster. Kot pisec del te sili k razmišljanju. Do sem si zasluži aplavz.
    Vendar, kot politično bitje Jančar ne kaže takšne širine. V praksi se je nekritično ideološko opredelil. Na ideološkem polju je zatrl svojo siceršnjo senzibilnost in izgubil širino svoje misli.

    Škoda zanj, mar bi ostal v naročju literature.

  4. Maatjazh pravi:

    Jančarja sicer spoštujem, vendar pa – če je res govoril o Slovencih v tretji osebi množine – mu to štejem v minus.

    Takšna obravnava pripadnikov lastnega naroda, s tem ko sebe izvzameš, kaže na tvojo vzvišenost, ki ni simpatična lastnost.

    Še hujša je bila Svetlana, ko je o nas v III. osebi množine govorila kot o Slovencljnih. Ampak mi je še vedno – kljub tej napaki – ena najljubših pesnic.

  5. drmagnum drmagnum pravi:

    Se strinjam s tabo. Tudi v mojem imenu ne.

  6. nevenka nevenka pravi:

    Ja, meni tudi ni prav, če se Slovenec o Slovencih meni v tretji osebi, tudi če se ne čuti del večine in je razlog v tem.
    Od kod pravzaprav pa je Svetlana Makarovič? Njo pa razumem, da o Slovencih govori v tretji osebi, a vendar dela v slovenskem jeziku, nekaj pripadnosti torej le čuti.

  7. Branč pravi:

    tudi “blogeraši” in njihovi komentatorji SO včasih malo čudni…
    ;)

  8. Wolf pravi:

    Branč, ali na kaj namiguješ ;)

  9. Branč pravi:

    ja, malo bi rad ujezil Radota, pa tudi jaz pišem v 3. osebi, ker smatram, da to sploh ni takšen greh, pač malo ponesrečen način izražanja..

    Vendar bistvo je drugje. Radotu se žolč dviguje, ker je Jančar kritičen do postkomunizma.. :)

  10. Rado Rado pravi:

    Ponesrečen način izražanja?
    Takšen način si lahko privoščijo jezikovni diletantje. Prvo slovensko pisateljsko ime pač ne!

    Meni kaže Jančar dvojno osebnost. Mojstrstvo pri vrtanju po globinah človeške duše, na eni strani ter izgubljenost pri razumevanju človeštva kot celote, na drugi strani.

    Postkomunizem?
    O čem pa sploh pišeš, Branč. Zdaj te bom pa spravil v zadrego. Definicijo postkomunizma prosim. (Dvomim, da ti bo svetovni splet pri tem kaj pomagal :-) )

  11. Branč pravi:

    dvojna osebnost?! da nisi Jančarja zamenjal z Žižkom? ;)

    Kritičen do postkomunizma? Evo definicije :)

    To je čas, ko uradno ni komunizma, neuradno pa je kominizem.. V sloveniji za ta čas beležimo leta od 1991 do 2004.
    Čeprav kaže, da zadnja letnica 2004 še ni čisto dokončna…

    In prav Jančar opozarja na to.

    Če te še kdaj svetovni splet pusti na cedilu, se mirne duše obrni name.. :)

  12. Rado Rado pravi:

    Komunisti so menda bili znani po tem, da so nekritično delili, za ustvarjanje se niso posebej brigali.

    Potemtakem je Šturmführer največji postkomunist (takoj za prvo Demosovo vlado, ki je nekritično delila družbeno premoženje). Že ima roko v malhi in namerava razdeliti kar 600 milijonov evrov svojim postkomunistekom. Pri čemer ga ne brigajo delavske bruto plače 580 EUR, niti to, da moja (in še marsikatera druga) mama čaka na ortopedsko operacijo že leto in pol.

    Sicer pa Branč,
    v pogojih demokratičnih volitev so vsi “-izmi” nerelevantni.

  13. Branč pravi:

    komunisti so nekritično delili metke v glavo vsem drugačemislečim, prav imaš. :)

    Kraja državnega premoženja se je morda res začela z demosom, vendar je bila prisotna še ves Drnovškov čas.

    Anarhija na področju sodstva in medicine je pa res na vrhuncu in to bo naloga sedanje vlade v naslednjem mandatu, kot sem izvedel iz dobroobveščenih krogov.. ;)

  14. Rado Rado pravi:

    Branč,
    Za časa tvojega življenja ni bil v Sloveniji nihče ustreljen.

    Zadnji je bil lopov Rihtarič, leta 1962.

    Ti to dobro veš, zato prosim ne tresi neumnosti po mojem blogu!

    P.S.
    Res da so vsi kradli, vendar tako na veliko, kot kradejo tazadnji, nihče ni kradel!

  15. Branč pravi:

    Prosim, Branč, da se držiš teme.

    Tema je Jančar.

    *Uredniška korekcija

  16. Branč pravi:

    he, he, urednik, najprej me zapelješ na “levo” temo, ko pa ti vrnem argumentiran odgovor, pa napišeš, da se ne držim teme…

    ejhata, ejhata,…

    Namreč dobro se zavedam, kje so meje in kaj lahko napišem. Če je moj zadnji post bil neprimeren, potem hvala za sodelovanje in ti v nadalje želim uspešne monologe.
    Če pa si dedc, boš objavil zadnji post, pa naj bralci sami presodijo.

    Lp

  17. bin pravi:

    Kaj, ko bi se vidva, Branč in Rado, na vlatkin blog preselila? Tam imajo tudi kreganje “kar tja v tri dni”. :mrgreen:

    Glede osnovne teme, pa morda le ni tako hudo mišljeno, kot je izzvenelo? Zakaj ne bi smel človek reči, “ljudje slišijo”, če je sam gluh? Večina ljudi pač po njegovem mnenju sliši, on sam pa ne. Torej: ljudje slišijo, jaz ne / Slovenci nimajo, jaz imam!

    Koliko drži njegova ocena povprečnega slovenskega “spoštovanja” in “odnosa”, je pa že drugo vprašanje.

  18. mica mica pravi:

    hm…Jančarja osebno poznam in hm..pojma nimam, v kakšenm kontekstu bi lahko rekel kaj takega.
    Kakšna misel , ki jo iztrgamo iz nekega odstavka, včasih izzveni povsem drugače kot je bila mišljena.Pa še nekaj: zakaj smo mi- pa verjetno še kdo- do zadnje NOB vojen na hrvaškem mičkeno bolj rezervirani kot bi bilo treba?
    O tej isti temi sem se pred cca 2 letoma pogovarjala z lastnikom penziona /večino življenja je prebival v Nemčiji/, kjer sem konec maja za par dni počitnikovala (okolica Splita)
    Dejal je, da je vojna na Hrvaškem naredila zunanje opazovalce zmedene rpedvsem zato, ker so z enako ihto Hrvati spravljali Srbe pod rušo kot so to počeli Srbi s hrvati (in muslimani).
    Več kot toliko pa tudi jaz ne vem, mogoče mi bo kaj več jasnega, ko se v Haagu pojavi še kakšen vojni zločinec iz tega obdobja. Tudi Hrvat.

  19. Tečnstrdesc pravi:

    Komunizma sploh nikoli v praksi ni bilo!

  20. vlatka vlatka pravi:

    In vse je potihnilo, ko jih je bin hotel speljati na moj mlin.

    Okej, gremo se kregat na moj blog.

    Hvačla BIN. :)

  21. vlatka vlatka pravi:

    ups…hvala ;)

  22. vlatka - sem, ker želim biti, in kar želim biti. » Blog Archive pravi:

    [...] Drago Jančar, prvo slovensko pisateljsko ime, govori o Slovencih v III. osebi množine. [...]

  23. vlatka - sem, ker želim biti, in kar želim biti. » Blog Archive » Kaj, ko bi se vidva pravi:

    [...] Branč in Rado, na vlatkin blog preselila? Tam imajo tudi kreganje “kar tja v tri dni”.   [...]

  24. Marija Marija pravi:

    Jančar je očitno tvojo prošnjo, naj ne govori v tvojem imenu, upošteval že vnaprej: govoril je v tretji osebi množine, torej si ti avtomatično izvzet. Nesmiselna pripomba že v samem bistvu.

  25. Rado Rado pravi:

    Eksplicitno res ne Marija,
    implicitno me je pa vsekakor uvrščal vanjo.
    Govorih je namreč o vseh Slovencih (razen njega), torej tudi o meni. V svoji pisateljski maniri me je projiciral v monolitno skupino enakomislečih.

    Seveda takšen način ni napačen, kadar gre za literarno delo. Takrat si pisatelj sme privoščiti marsikaj. Izven svojih del je pa Jančar izrazito profiliran politik in temu delu njegovega nastopa se jaz upiram.

  26. mica mica pravi:

    Rado, tvoja čustva so izrazito politično naravnana in zelo ensotranska. Mimogrede: koliko Jančarja pa si do sedaj že prebral?
    Mimogrede: če imaš čas, stopi v knjižnico in vzemi knjigo /malo bolj izdatno revijo pravzaprav/ z naslovom MEDIJSKA IN ČLOVEKOVA (NE) SVOBODA.

  27. Rado Rado pravi:

    Mica,

    očitno nisi prebrala mojega bloga v celoti, oz. mojih komentarjev pod njimi. (sicer bi to že vedela) Prebral sem kar nekaj njegovih knjig in gledal tudi njegove drame. Veliki briljantni valček npr. gotovo sodi med bisere slovenske literature.

    Naj skrajšam, Jančarja cenim kot dobrega literata, njegovo politično delovanje pa ocenjujem za enostransko in nedomišljeno.

    Sicer ti pa čestitam Mica za tvojo pronicljivost. Že na osnovi ene kolumne si me popredalčkala. :-)
    Redko videna sposobnost! Le še kaj piši na mojem blogu. Rad imam sposobne.

  28. mica mica pravi:

    hehe, rado, če želiš dobiti od mene kakšno psihološko poglobljeno razpravo o tvojem blogu (ali o celo o tebi, kršenmatiček) potem bi se stvari lotila drugače, na drugem koncu, z drugačno metlo , rokavicami in- navsezadnje- tudi nežno ročico (jo imam )
    skratka….vse te še lahko doleti
    :-)

  29. andrej pravi:

    rado… naletel na tvoj blog… slučajno… ga malo prelistal… ker imam raje življenje, pisano iz srca in iz pozitivnih barv, me tule seveda ne bo več… samo en nasvet zate… od sovraštva do vsega, kar se ti prikazuje kot tebi neprava politična pot… boš zbolel… in zamujaš veliko lepih stvari, ki ti jih nudi življenje… ne pa ta tvoja obsedenost… vse lepo… Andrej

  30. Rado Rado pravi:

    Živijo Andrej,

    ker te na moj blog ne bo več, tega najbrž ne boš bral, zato komentiram le za druge.

    Ne gre prehitro soditi pisca po enem blogu.

    O tem lahko več preberete v moji rubriki: Razprava o razpravi.

    Med dvema sogovornikoma, oz. med avtorjem in sogovorniki se mora najprej vzkladiti pojmovni aparat. Andrej npr. je šel meritorno soditi o meni, brez da bi z mano izmenjal post ali dva, na podlagi česar bi morebiti res spoznal, da sem slep za barvitost življenja.

    Tako pa se je postavil v + –
    Po (T)ransakcijski (A)nalizi
    (plus minus pozicija, v kateri sogovornik, drugega sogovornika malo zatolče, s čimer povzdigne sebe. Glej Andrejev odgovor, kjer pravi da je življenje večbarvno, kar implicira, da jaz ne prepoznavam barv, Andrej sam pa jih).

    Jaz se raje, kot na diskreditacijo osebnosti osredotočim na njegova dela. Pri Jančarju sem pohvalih njegov pisateljski opus, sem pa skritiziral njegovo politično udejstvovanje. Meni se to zdi pošteno. Tako pač mislim.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !